Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (701-725)



  1.      hrúševka  -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk ◊ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica
  2.      hudíčev  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na hudiča: prikazen v hudičevi podobi / ekspr.: ta igra je prava hudičeva iznajdba; nesreča je hudičevo delo / star.: hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; hudičevo olje žveplena kislina / kot psovka: boš tiho, mulec hudičev; poberi se, seme hudičevo / ta človek je hudičev / njegovi hudičevi naklepi se niso uresničili 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta hudičev birt me je že spet osleparil; rad bi že prišel iz te hudičeve luknje v spodobno stanovanje / teh njegovih hudičevih navad ni mogla več prenašati 3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: prestal je hudičeve čase; to delo je zares hudičevo; vojna je postajala vse bolj hudičeva / cesta je vsa hudičeva v zelo slabem stanju; že ves mesec imamo hudičevo vreme slabo, neugodno 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: hudičeva lakota; hudičeva vročina, zima; njegovo trpljenje je bilo hudičevo / ne pij preveč, to vino je hudičevo zelo močno 5. ekspr., v povedni rabi ki se mu posreči izpeljati tudi kaj navidez nerešljivega: bolj hudičev je od hudiča samega; ta baba je vsa hudičeva, vse doseže / pog. za denar prislužiti je ves hudičev zelo sposoben, uspešenekspr. to ti je pravo hudičevo seme človek z veliko slabimi lastnostmi hudíčevo prisl.: hudičevo se moti, kdor tako misli; hudičevo je zaslužil; hudičevo lep, močen
  3.      hudičevánje  -a s () glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja
  4.      hudičeváti  -újem nedov.) hudičati: hudičevati in kričati; hudičeval je, da se je vse bliskalo
  5.      hudíčevec  -vca m (í) star. zloben, hudoben človek; hudič: hudičevec jo je premamil in ogoljufal
  6.      hudíčevka  -e ž (í) 1. ženska oblika od hudič: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka // star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka
  7.      hudíčevski  -a -o prid. (í) 1. hudičev: bila je vsa hudičevska / ta hudičevski spor se vleče že deset let / kvartanje je hudičevska strast / zunaj je hudičevska zima / kot psovka pusti me, hudič hudičevski 2. ekspr. tak kot pri hudiču: hudičevski nasmeh / gleda ga s hudičevskimi očmi
  8.      hudíčevstvo  -a s (í) ekspr. narava, lastnosti hudiča: ta ima nekaj hudičevstva v sebi // zelo slabo, hudobno dejanje: pri njem se zdi verjetno vse, tudi največje hudičevstvo; bogoskrunstva in hudičevstva
  9.      hudírjev  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: ujel se je v hudirjeve zanke / tega se boj, to je hudirjev človek / ti hudirjevi golobi delajo samo škodo / prestal je hudirjeve težave hudírjevo prisl.: hudirjevo ga je polomil; hudirjevo veliko je plačal
  10.      hvalevréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden hvale, priznanja: hvalevreden namen; storil je hvalevredno dejanje / zastar. otrok je zaradi svoje pridnosti res hvalevreden vreden hvale, pohvale
  11.      hvalospèv  in hvalospév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) 1. rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše: moliti hvalospev / velikonočni hvalospev 2. redko slavospev, hvalnica: hvalospev zaslužnemu možu; hvalospev pomladi ∙ ekspr. neprestano mu poje hvalospeve zelo ga hvali
  12.      ígličevje  tudi iglíčevje -a s (; í) 1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju 2. redko iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo
  13.      ígličevka  -e ž () vrtn. prst iz preperelih iglic: igličevka in listovka
  14.      igrálčev  -a -o [č] prid. () nanašajoč se na igralce: igralčev nastop v komediji; igralčeva mimika / to je bila igralčeva druga osebna napaka v tej tekmi / igralčevi prsti so nervozno mešali karte
  15.      ihnévmon  -a m (ẹ̑) zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon
  16.      íjevski  -a -o prid. () lingv. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev
  17.      índoevropeíst  -a m (-) strokovnjak za indoevropeistiko: slavisti in indoevropeisti
  18.      índoevropeístika  -e ž (-í) veda o indoevropskih jezikih: razprave iz indoevropeistike / diplomirati iz indoevropeistike in slavistike
  19.      índoevrópski  -a -o prid. (-ọ̑) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope: indoevropsko primerjalno jezikoslovje / indoevropski jeziki / indoevropski prajezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki
  20.      índoevrópščina  -e ž (-ọ̑) lingv. indoevropski prajezik
  21.      infórmbirójevec  -vca m (ọ̄-ọ̑) žarg. pristaš politike informbiroja: propaganda informbirojevcev
  22.      infórmbirójevski  -a -o prid. (ọ̄-ọ̑) nanašajoč se na informbirojevce ali informbiro: informbirojevske države / informbirojevska gonja proti Jugoslaviji
  23.      íngverjev  -a -o prid. () nanašajoč se na ingver: ingverjeva aroma / ingverjevo pecivo; ingverjevo pivo zlasti v angleškem okolju brezalkoholna pijača iz žganega sladkorja z dodatkom ingverja
  24.      ìrelevánten  -tna -o prid. (-) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna
  25.      ìreverzibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj ♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri

   576 601 626 651 676 701 726 751 776 801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA