Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (6.876-6.900)


  1.      deféktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost defektnega: defektnost stroja; stopnja defektnosti ♦ med. duševna defektnost ♪
  2.      defektologíja  -e ž (ȋ) veda o vzgoji in izobraževanju defektnih ljudi: študirati defektologijo; strokovnjak za defektologijo ♪
  3.      defetíst  -a m (ȋ) kdor ni prepričan o uspehu kakega (pomembnega) dela, prizadevanja, malodušnež: med vojaki so se pojavljali defetisti ♪
  4.      defetišizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev videza, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizacija nacionalne ekonomije ♪
  5.      defetízem  -zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje: to ni več skepticizem, ampak defetizem; širiti med ljudmi defetizem; moreč defetizem; pojavi defetizma med vojaki ♪
  6.      deficít  in déficit -a m (ȋ; ẹ̑) vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba: deficit se je zmanjšal; računi izkazujejo deficit; kriti deficit; slabo gospodarjenje prinaša deficit ♦ ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti ♪
  7.      defilé  -ja m (ẹ̑) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev; mimohod: tekmovanje se je začelo z defilejem vseh udeležencev mimo tribune; svečan defile; vojaški defile ♪
  8.      defilírati  -am nedov. (ȋ) v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno ♪
  9.      definitíven  -vna -o prid. (ȋ) ki se ne da spremeniti; dokončen: definitivna odločitev, rešitev; ocene so že definitivne; definitivno besedilo zakona ♦ jur. definitivni uradniki nekdaj stalno, redno nameščeni uradniki definitívno prisl.: definitivno se odreči nečemu; biti definitivno sprejet v službo; sam.: ne morem povedati še nič definitivnega ♪
  10.      deflorácija  -e ž (á) med. pretrganje himena, razdevičenje ♪
  11.      deflorírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. pretrgati himen, razdevičiti ♪
  12.      deformácija  -e ž (á) sprememba naravne, pravilne oblike česa; skazitev, iznakaženje: neprimerni čevlji povzročijo večkrat deformacijo stopal; s telesno kulturo preprečevati telesne deformacije / boj proti birokratski deformaciji ekonomskega razvoja; moralna deformacija družbe; deformacija socialističnih odnosov // sprememba prvotne, dane oblike česa, preoblikovanje: povzročiti deformacijo materiala; deformacija pnevmatik med vožnjo; deformacija tal / režiserjeva deformacija teksta je bila očitna ♪
  13.      deformátor  -ja m (ȃ) kdor kaj deformira: deformator revolucionarnega duha ♪
  14.      deformíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deformirati: deformiranje drevesnih vrhov / birokratsko deformiranje razvoja ♪
  15.      deformíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deformiranega: deformiranost prsta / duševna deformiranost ♪
  16.      defravdácija  -e ž (á) knjiž. poneverba: prikriti defravdacijo; defravdacija v podjetju ♪
  17.      defravdánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri: ta človek je ničvrednež in defravdant ♪
  18.      defravdántski  -a -o (ā) pridevnik od defravdant: defravdantski uradnik ♪
  19.      defravdírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poneveriti: kdo bi si mislil, da bo ta človek defravdiral ♪
  20.      degazácija  -e ž (á) teh. odstranitev plinov iz česa; razplinjenje: degazacija jekla ♦ voj. odstranitev bojnih strupov s kemičnimi sredstvi ♪
  21.      degazolináža  -e ž (ȃ) kem. odstranjevanje propana in butana iz zemeljskega plina ali nafte: naprave za degazolinažo // obrat, stavba za to delo: gradnja nove degazolinaže ♪
  22.      degažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šport. pri nogometu brcniti ali vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče: vratar je daleč degažiral ♪
  23.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
  24.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist ♪
  25.      degradácija  -e ž (á) 1. kazenska postavitev na nižji službeni položaj, navadno v vojski: po degradaciji so ga premestili na fronto; vzrok za degradacijo oficirjev je bilo njihovo vedenje / politična degradacija 2. postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti ◊ gozd. degradacija gozdnih tal poslabšanje tal zaradi slabega gospodarjenja z gozdom ♪

   6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA