Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (6.401-6.425)


  1.      cistêrnski  -a -o (ȇ) pridevnik od cisterna: cisternski kamion ♪
  2.      citát  -a m (ȃ) dobesedna navedba tujega besedila: rad navaja citate; preveriti citat; podkrepiti tekst s citatom; citati iz Cankarja ♪
  3.      citatologíja  -e ž (ȋ) nav. slabš. dokazovanje s sklicevanjem na citate: s citatologijo ubijati raziskujočo misel; zvodenela citatologija ♪
  4.      citíranje  -a s (ȋ) glagolnik od citírati: citiranje mnenja znanega znanstvenika / videz znanstvenosti je hotel doseči s citiranjem številnih avtorjev ♪
  5.      citírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga ♪
  6.      citoplázma  -e ž (ȃ) biol. zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro: pri razmnoževanju z delitvijo se deli tudi citoplazma ♪
  7.      citostátik  tudi citostátikum -a m (á) farm. snov, ki zavira rast celic v organizmu: tumorje zdravijo z obsevanjem in citostatiki ♪
  8.      citrát  -a m (ȃ) kem. sol citronove kisline ali njen ester: natrijev citrat ♪
  9.      cítre  cíter ž mn. (ȋ) glasbilo trapezaste oblike s strunami, na katere se brenka: igrati na citre / s citrami je razveseljeval vinske bratce v krčmah ♪
  10.      citrónček  -čka m (ọ̑) dnevni metulj, katerega samec ima citronasto rumena krila: od cveta do cveta frfotajo citrončki; dekletce je vreščaje lovilo citrončka ♪
  11.      citrónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronov sok; citronova drevesa ♦ kem. citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone ♪
  12.      citrónovec  -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata ♪
  13.      cítrus  -a m (ȋ) južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus ♪
  14.      civíl  -a m (ȋ) 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile ♪
  15.      civílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
  16.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
  17.      civilizatóren  -rna -o prid. (ọ̑) ki pospešuje civilizacijo; civilizatoričen: kulturno in civilizatorno prizadevanje ♪
  18.      cíza 1 -e ž (í) ročni voziček na dveh kolesih: naložiti na cizo; voziti s cizo na trg; branjevska, mlekarska ciza // slabš. voz: pripeljal se je v stari cizi ♪
  19.      cmákanje  -a s (ȃ) glagolnik od cmakati: cmakanje in srkanje / v noči se je čulo samo cmakanje čevljev po blatu ♪
  20.      cmérati se  -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ȇ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral ♪
  21.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti ♪
  22.      cmérga  in cmêrga -e ž (ẹ̑; ȇ) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: seveda te boli, ker si taka cmerga // cmerjenje: s cmergo pri materi vse doseže ♪
  23.      cmerljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor se (rad) joka: ker je bil vesele narave, ni maral cmerljivcev ♪
  24.      cmòk  cmôka m (ȍ ó) 1. nav. mn. kuhana močnata jed kepaste oblike: češpljevi, krompirjevi, kruhovi cmoki; srna v omaki s cmoki; rejen ko cmok 2. šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: poljubila sta se s cmokom // poljub: na usta ji je pritisnil krepek cmok ♪
  25.      cmokánje  -a s (ȃ) glagolnik od cmokati: odvadi se že enkrat cmokanja pri jedi / sliši se cmokanje čevljev, ki se ugrezajo v razmočeno ilovico / cmokanje zaljubljencev ♪

   6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA