Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (6.204-6.228)


  1.      bútarica  -e ž (ú) manjšalnica od butara: povezati suhljad v butarico / butarica zobotrebcev / spletati butarico za cvetno nedeljo ♪
  2.      bútati  -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
  3.      buzakljúnski  -a -o prid. (ȗ) star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: spat se spravi, sova buzakljunska / buzakljunska trditev ♪
  4.      buzaráca  medm. (ā) star. izraža podkrepitev trditve: buzaraca, ta pa zna! ♪
  5.      buzaráda  medm. (ȃ) zastar. izraža podkrepitev trditve: buzarada, kako bi vsi zijali! ♪
  6.      buzaróna  medm. (ọ̑) zastar. izraža podkrepitev trditve: dekle je, buzarona, bistro ♪
  7.      buzarónski  -a -o prid. (ọ̑) star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: buzaronski fant, kaj pa počneš! ♪
  8.      byronízem  -zma [bajr-] m (ȋ) lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma; Mickiewiczev byronizem ♪
  9.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ◊ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani ♪
  10.      cácek  -cka m (ȃ) nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad - O. Župančič) ♪
  11.      cágelj  -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev ♪
  12.      cájg  -a m (ȃ) nižje pog. groba in trpežna bombažna tkanina; hlačevina: hlače iz cajga ♪
  13.      cájnar  -ja m (ȃ) izdelovalec cajn: spretne roke cajnarjev ♪
  14.      cájnarica  -e ž (ȃ) metal., nekdaj naprava za predelavo cagljev v palice: cajnarice ne cvilijo več ♪
  15.      call girl  [kôl gêrl] ž neskl., mn. tudi call girls (ȏ-é) zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv, dekle na poziv: bila je call girl velikih industrialcev ♪
  16.      cámar  -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov) ♪
  17.      camáriti  -im nedov. (á ȃ) nar., v zvezi z dež z vso silo padati, liti: Dež je camaril brez prestanka (F. Bevk) ♪
  18.      cankariána  -rián s mn., daj. cankariána m, mest. cankariánah, or. cankariánami (ȃ) lit. Cankarjeva dela in literatura o Cankarju: bogatiti naša cankariana ♪
  19.      cankarjánstvo  -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Cankarjevega ustvarjanja: zmes romantike, naturalizma in cankarjanstva ♪
  20.      cantábile  [ka-] prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja spevno: igrati cantabile ♪
  21.      capljáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač ♪
  22.      capljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala capljajóč -a -e: capljajoči koraki ♪
  23.      capón  neskl. pril. (ọ̑) obrt., v zvezi capon lak v acetonu raztopljen celuloid: medeninaste svetilke polirajo in prevlečejo s capon lakom ♪
  24.      cárar  -ja m (ā) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu, Turdus viscivorus ♪
  25.      cárica  tudi caríca -e ž (ȃ; í) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladarica: carica Katarina 2. carjeva žena ♪

   6.079 6.104 6.129 6.154 6.179 6.204 6.229 6.254 6.279 6.304  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA