Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (6.026-6.050)
- brezpártijski -a -o prid. (á) ki je brez partijskega vodstva: brezpartijska demokracija // ki ni član partije: brezpartijska množica frontovcev ♪
- brezpéten in brezpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki je brez pete, pet: brezpetni čevlji ♪
- brezpétnik tudi brezpêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike; klobučevinasti, ponošeni brezpetniki ♪
- brezpláčen -čna -o prid. (á) ki se dobi brez plačila: brezplačen dar narave; brezplačna hrana in stanovanje; brezplačna vozovnica, vstopnica / zaprositi za brezplačni dopust brez prejemkov, neplačan brezpláčno prisl.: revijo prejema brezplačno; brezplačno so ga sprejeli v zavod ♪
- brezpláčnost -i ž (á) značilnost brezplačnega: brezplačnost obveznega izobraževanja; brezplačnost zdravljenja ♪
- brezpogójen -jna -o prid. (ọ̄) ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija ♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov brezpogójno prisl.: brezpogojno verjeti, zaupati ♪
- brezpokójnost -i ž (ọ̄) knjiž., redko stanje brez pokoja, miru: brezpokojnosti se je pridruževal še strah ♪
- brezpomóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki si ne more, ne zna pomagati: brezpomočen otrok; bil je brezpomočna žrtev; prej samozavesten, zdaj zmeden in brezpomočen / plah, brezpomočen smehljaj brezpomóčno prisl.: brezpomočno ječati ♪
- brezpomóčnost -i ž (ọ̑) knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev; dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti ♪
- brezpôseln -a -o [sǝl] prid. (ȏ) ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar brezpôselni -a -o sam.: brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne ♪
- brezpôselnik -a [sǝl] m (ȏ) knjiž. brezposeln človek, brezposelni: reveži in brezposelniki ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- brezpriméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez primere, zelo velik: to delo je bilo sad brezprimernega poguma; avtorjev humor je brezprimeren; ustvarjal je z brezprimerno lahkoto; brezprimerna lepotica; brezprimerno hinavstvo brezprimérno prisl.: brezprimerno večji pomen ♪
- brezprizóren -rna -o prid. (ọ̄) v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok; sam.: vzgojna problematika brezprizornih ♪
- brezsílen -lna -o prid. (ȋ) zastar. brezmočen: brezsilni otrok; mož je bil beden in brezsilen / brezsilni gnev ♪
- brezsmíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika // ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj ♪
- brezsónčen -čna -o prid. (ọ̑) ki je brez sonca: brezsončni zimski dnevi ♪
- brezspôlen -lna -o prid. (ȏ) ki je brez spola: brezspolna bitja // ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna ♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev ♪
- brezsrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost brezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti ♪
- brezsŕčnost -i ž (ȓ) lastnost brezsrčnega človeka: brezsrčnost izkoriščevalcev ♪
- brezstídnost -i ž (ȋ) zastar. nesramnost, brezsramnost: brezstidnost vedenja / brezstidnost izkoriščevalcev ♪
- brezstrásten -tna -o prid. (á ā) ki je brez strasti: brezstrastno dekle // neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz; brezstrasten ton glasu brezstrástno prisl.: pisal je stvarno in brezstrastno ♪
- brezšíven -vna -o prid. (ȋ) metal., v zvezi brezšivna cev cev, ki ni varjena, ki je iz celega ♪
- breztelésnost -i ž (ẹ̑) knjiž. značilnost breztelesnega: breztelesnost duha / hrepenenje po breztelesnosti / prevzemal ga je občutek breztelesnosti ♪
- brezúh -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., redko ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes ♪
5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126