Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (5.551-5.575)
- belín -a m (ȋ) 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin ♪
- belína -e ž (í) 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju ◊ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju ♪
- belíti 1 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2.
postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše ♪
- belívski -a -o (ȋ) pridevnik od belivec: belivsko orodje ♪
- beljákov -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg ♪
- béljenje 2 -a s (ẹ́) glagolnik od beliti2: beljenje žgancev ♪
- belogardíst -a m (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci ♪
- belogardízem -zma m (ȋ) protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem ♪
- belokránjski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
- belokŕvnost -i ž (ŕ) med. levkemija ♪
- belorépec -pca m (ẹ̑) 1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec 2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev ♪
- belorépka -e ž (ẹ̑) zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar ♪
- belorítka -e ž (ȋ) nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar ♪
- belúš -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
- bencín -a m (ȋ) vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače ♦ farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto ♪
- bencinométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer ♪
- bendíma -e ž (ȋ) nar. zahodno trgatev: bogata bendima ♪
- benediktínec -nca m (ȋ) 1. menih reda sv. Benedikta: cerkev benediktincev 2. francoski zeliščni liker zlato rumene barve: kozarček žlahtnega benediktinca ♪
- benefícij -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev ♪
- benefícija -e ž (í) redko beneficij: kupčevati z beneficijami / beneficije v podjetju ♪
- beneficírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur., navadno v zvezi z doba šteti, upoštevati več, kot dejansko je: beneficirati delovno, zavarovalno dobo beneficíran -a -o: beneficiran delovni staž ♪
- benefíčen -čna -o (ȋ) pridevnik od benefica: benefična predstava ♪
- benéški -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom 2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje ♪
- benígen -gna -o prid. (ȋ) med. nenevaren, neškodljiv, ant. maligen: benigni tumor; benigna bula / benigen potek bolezni ugoden ♪
- benzóa -e ž (ọ̑) dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi ♪
5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651