Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (54-78) 
- evkalípt in evkalíptus -a m (ȋ) visoko drevo z veliko krošnjo, po izvoru iz Avstralije: debla, krošnje evkaliptov ♪
- evkalíptov in evkalíptusov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na evkalipt: evkaliptov les / evkaliptovo drevo ♦ farm. evkaliptovo olje eterično olje iz evkaliptovih listov ♪
- evklídičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na geometrijo grškega matematika Evklida: evklidični prostor ♪
- Evklídov -a -o prid. (ȋ) mat., v zvezi Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja ♪
- evklídski -a -o prid. (ȋ) geom., navadno v zvezi evklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica ♪
- evmenída -e ž (ȋ) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja ♪
- evnúh -a m (ū) v muslimanskem okolju skopljen moški, skopljenec: hareme so čuvali evnuhi; pren., slabš. duševni evnuh ♪
- evnúški -a -o prid. (ū) nanašajoč se na evnuhe: evnuški glas / evnuška vzgoja ♪
- evnúštvo -a s (ȗ) lastnost, značilnost evnuhov, skopljenstvo: zaradi evnuštva ni mogel živeti normalnega življenja; pren., slabš. duševno evnuštvo ♪
- évo in èvo medm. (ẹ̑; ȅ) pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi; glej: evo, je že prišel; evo, tukaj je knjiga; evo ga pred nami // izraža opozorilo na to, kar se da, daje; na: evo vam navodilo / evo, v čem je razloček ♪
- evocírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v spominu oživiti, priklicati v spomin: evocirati dogodke iz študentskih let / evocirati spomine na kaj / publ.: evociral bi znano študijo o tem problemu spomnil bi na, opozoril bi na; scenograf je poskušal evocirati likovno modo Cankarjevega časa prikazati, predstaviti ♪
- evokácija -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitev ♦ lit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev ♪
- evokatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izzove evokacijo: začetek romana je izrazito evokativen ♦ lit. evokativni ekvivalent evokacija ♪
- evolúcija -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji ♪
- evolucíjski tudi evolúcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na evolucijo, razvojen: evolucijski proces; evolucijska pot; evolucijsko gospodarstvo / evolucijski nauk; evolucijska teorija evolucíjsko tudi evolúcijsko prisl.: gledišča so se evolucijsko spreminjala ♪
- evolucionírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral ♪
- evolucioníst -a m (ȋ) pristaš evolucionizma ♪
- evolucionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evolucioniste ali evolucionizem: evolucionistični nauk ♪
- evolucionízem -zma m (ȋ) nauk o postopnem spreminjanju česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike: biološki evolucionizem; problem evolucionizma ♪
- evolúta -e ž (ȗ) geom. krivulja, katere tangente so normale dane krivulje ♪
- evolutíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov ♪
- evolvénta -e ž (ẹ̑) geom. krivulja, ki pravokotno seka tangente kake krivulje ♪
- evolvénten -tna -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente ♪
- evolvírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira ♪
- evrázijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Evropo in Azijo kot celoto: evrazijska celina / evrazijski značaj Sovjetske zveze ♪
1 4 29 54 79 104 129 154 179 204 
