Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (5.326-5.350)



  1.      avtomátika  -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo // veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko
  2.      avtomatizírati  -am dov. in nedov. () 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
  3.      avtomátka  -e ž () redko avtomatska puška, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami
  4.      avtomátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
  5.      ávtomeháničen  -čna -o (-á) pridevnik od avtomehanika: avtomehanična delavnica
  6.      avtonómen  -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota
  7.      avtonomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države
  8.      ávtopodjétje  in ávto podjétje -a s (-ẹ̑) podjetje za prevoz z avtomobili
  9.      ávtoportrét  -a m (-ẹ̑) portret samega sebe, lastna podoba: naslikal je avtoportret; slikarjev avtoportret; pren. avtoportret je naravnost mojstrsko napisan
  10.      ávtoprálnica  in ávto prálnica -e ž (-) delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih: k servisu so priključili še avtopralnico
  11.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
  12.      avtoritárnost  -i ž () lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev
  13.      avtoritatívnost  -i ž () lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede
  14.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki
  15.      avtoritéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo
  16.      avtorizácija  -e ž (á) uradno dovoljenje; potrdilo, pooblastilo: dobiti avtorizacijo za gradnjo ♦ jur. uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične // zal. avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela: avtorizacija romana
  17.      avtorizacíjski  -a -o () pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina
  18.      avtorizírati  -am dov. in nedov. () dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek ♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana avtorizíran -a -o: objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik; avtorizirana izdaja
  19.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravicbiblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
  20.      ávtorstvo  -a s (ā) dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice
  21.      ávtostòp  -ópa m (- -ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop
  22.      ávtosugestíven  -vna -o (-) pridevnik od avtosugestija: avtosugestivno zdravljenje
  23.      ávtotáksi  -ja m (-) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze; taksi: najeti, poklicati avtotaksi; pripeljati se z avtotaksijem / sesti v avtotaksi; neskl. pril.: organizirali bodo avtotaksi službo
  24.      azbésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na azbest: azbestni izdelki; azbestna cev; azbestna lepenka; azbestna obleka gasilcev / izkoriščati naravno bogastvo azbestnih vlaken
  25.      aziátski  -a -o prid. () nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten

   5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA