Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (5.104-5.128)



  1.      antisépsa  -e ž (ẹ̑) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi: nezadostna antisepsa
  2.      antiséptika  -e ž (ẹ́) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi
  3.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
  4.      antologíja  -e ž () zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike
  5.      antologíjski  -a -o () pridevnik od antologija: antologijski izbor
  6.      antracítov  -a -o () pridevnik od antracit: antracitov pepel
  7.      ántraks  -a m () med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa
  8.      ántropogeográfski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na antropogeografijo: antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid
  9.      antropoíden  -dna -o () pridevnik od antropoid: antropoidne opice
  10.      antropometríjski  -a -o () pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti; antropometrijski pregled
  11.      antropomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev // knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda ♦ antr. antropomorfne opice antropomorfi
  12.      antropozofíja  -e ž () filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta
  13.      anuitéta  -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet
  14.      anuitéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo
  15.      anulácija  -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora
  16.      anulírati  -am dov. in nedov. () razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček
  17.      ánus  -a m () anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik
  18.      aójd  -a m (ọ̑) knjiž., pri starih Grkih ljudski pesnik in pevec
  19.      aórten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od aorta: aortni lok
  20.      apanážen  -žna -o () pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto
  21.      aparát  -a m () 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
  22.      apártheid  -a [-hajd] m () zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
  23.      apáški 2 -a -o () pridevnik od apaš: apaška banda
  24.      apátičen  -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse
  25.      apatít  -a m () topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita

   4.979 5.004 5.029 5.054 5.079 5.104 5.129 5.154 5.179 5.204  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA