Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.804-4.828)



  1.      adolescénca  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
  2.      adópcija  -e ž (ọ́) posvojitev
  3.      adoptíranje  -a s () posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot
  4.      adoptírati  -am dov. in nedov. () vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali adoptíran -a -o: adoptirana hči
  5.      adrésa  -e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
  6.      adsorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
  7.      adsórpcija  -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
  8.      adulár  -ja m () min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
  9.      advokát  -a m () kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
  10.      áeroklúb  in aêroklúb -a m (-; -) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba
  11.      aerolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
  12.      áeromeháničen  in aêromeháničen -čna -o (-á; -á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
  13.      áeromíting  in aêromíting -a m (-; -) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
  14.      áerotáksi  in aêrotáksi -ja m (-; -) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
  15.      áerotranspórt  in aêrotranspórt -a m (-ọ̑; -ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport
  16.      afékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija ◊ med. kožna afekcija kožno obolenje
  17.      afêra  -e ž () pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
  18.      afiliácija  -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke
  19.      afín  -a -o prid. () geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki afíno prisl.: afino povezane tvorbe
  20.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb
  21.      afirmácija  -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev
  22.      áfna  -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna ● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
  23.      afrikanístika  -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov
  24.      ága  -e tudi -a m () v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
  25.      agápe  in agápa -e ž () rel. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih

   4.679 4.704 4.729 4.754 4.779 4.804 4.829 4.854 4.879 4.904  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA