Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.651-4.675)


  1.      zéljev  -a -o prid. (ẹ́) zeljen: zeljev kocen / zeljeva kad ♪
  2.      zemljevíd  -a m (ȋ) papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu: brati zemljevid; obesiti, razgrniti zemljevid; poiskati kraj na zemljevidu; ravnati se po zemljevidu / zemljevid Slovenije ∙ publ. ta narod so hoteli izbrisati z zemljevida uničiti // s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: astronomski, geološki, meteorološki zemljevid; pren. zemljevid evropskih literatur ♦ geogr. politični zemljevid ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; navt. pomorski zemljevid ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti ♪
  3.      zemljevíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zemljevid: zemljevidne oznake / zemljevidna mapa ♦ bot. zemljevidni skorjevec po skalah rastoč skorjasti lišaj rumene barve, Rhizocarpon geographicum ♪
  4.      zèv  tudi zév zéva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): med skalo in snegom je nastal zev; pren. zavedal se je zeva v duši ♦ lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim 2. teh. značilna stalna medsebojna oddaljenost med deloma, stenama kakega orodja, priprave: zev viličastega ključa; mera zeva 3. glagolnik od zevniti: prestrašil se je levovega zeva ♪
  5.      zév  -í ž (ẹ̑) 1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): zev nastane; v skalovju je široka zev / zev prepada; pren., ekspr. med njima je zazijala nepremostljiva zev ♦ alp. robna zev med snegom in skalovjem ob straneh snežišča; tekst. zev odprtina, ki nastane pri razmikanju osnovnih niti 2. teh. značilna stalna medsebojna oddaljenost med deloma, stenama kakega orodja, priprave: zev viličastega ključa; širina zevi ♪
  6.      zévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zevati: zevanje vrat / zevanje lačnih mladičev / glasno, zdolgočaseno zevanje paznika ♪
  7.      zévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu zeva; zaradi izsušitve lesa okna zevajo / ekspr. njegovi čevlji že zevajo imajo podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt: vrata nastežaj zevajo / rana zeva // ekspr., s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v mreži, ograji zeva luknja / na čelu mu zeva globoka rana ima globoko rano 2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pod njim je zevalo brezno; oder je nemo zeval v dvorano 3. ekspr. imeti odprta usta, kljun: mrliču so podvezali brado, da ne bi zeval; kokoš je zevala od vročine, žeje / mladič je zeval, dokler ga niso do sitega nakrmili odpiral kljun // zehati: že ves večer zeva; brezoseb. nocoj se otrokom ni nič zevalo zevajóč -a -e: požrešno zevajoč gobec zveri; zevajoča rana; v zidu zevajoča razpoka ♪
  8.      zévgma  -e ž (ẹ̑) lingv. vezanje treh ali več jezikovnih prvin, od katerih sta dve povezani pravilno, tretja pa ne ♪
  9.      zévka  -e ž (ẹ̑) navt. kovinsko vodilo, ki daje priveznim vrvem želeno smer: skozi zevke napeljane vrvi ♪
  10.      zévniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): okenski krili sta zevnili // razmeroma široko se odpreti: usta so zevnila 2. ekspr. odpreti usta, kljun: ko mladič zagleda mater, lačno zevne; zevniti od strahu // zazehati: dvakrat je zevnil in takoj zaspal ♪
  11.      zgódnjesrednjevéški  -a -o prid. (ọ̄-ẹ̑) nanašajoč se na zgodnji srednji vek: zgodnjesrednjeveške najdbe / zgodnjesrednjeveška krščanska simbolika ♪
  12.      zgoreválen  tudi izgoreválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zgorevanje: zgorevalni proces / zgorevalni plini / zgorevalna toplota ♦ teh. zgorevalni motorji; zgorevalni prostor ali zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin ♪
  13.      zgorévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zgorevati: pospeševati zgorevanje; pri zgorevanju nastaja dim; počasno, popolno zgorevanje / zgorevanje goriva, plinov, organskih snovi / zgorevanje hrane v organizmu ♦ strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem ♪
  14.      zgorévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu: les zgoreva; brezdimno, počasi zgorevati / zgorevati v ognju 2. s tem izginjanjem, uničevanjem dajati energijo: bencin, gorivo, plin zgoreva // razkrajati, razgrajevati se in pri tem dajati energijo: hrana, ki zgoreva v telesu, daje moč in toploto 3. ekspr., v zvezi z v, za izčrpavati se zaradi velike prizadevnosti, vneme: zgorevati za svoje ideje; zgorevati v skrbi za otroke / zgorevati v ljubezni zgorevajóč -a -e: zgorevajoči plini; zgorevajoča snov; prim. izgorevati ♪
  15.      zgostítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zgostiti: moka za zgostitev omake / zgostitev prometa pred prazniki ♪
  16.      zgoščeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) sredstvo za zgoščevanje: razredčilo in zgoščevalec ♪
  17.      zgoščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zgoščevanje: zgoščevalni postopek ♦ mont. zgoščevalni boben boben za zgoščevanje snovi z zmanjševanjem količine vode pri bogatenju rudnin ♪
  18.      zgoščeválka  -e ž (ȃ) knjiž. tlačilka, črpalka: v akvarij dovaja zrak majhna zgoščevalka / zračna zgoščevalka ♪
  19.      zgoščeválnik  -a m (ȃ) 1. mont. naprava za zgoščevanje rudnin pri postopku bogatenja z zmanjševanjem količine vode v njih: zgoščevalnik pri separaciji 2. teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem; usedalnik ♪
  20.      zgoščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zgoščevati: zgoščevanje beleža / zgoščevanje prometa ♪
  21.      zgoščeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (bolj) gosto: zgoščevati preredko malto // teh. odstranjevati iz snovi večji del tekočine: zgoščevati raztopine / zgoščevati tekoče gorivo 2. ekspr. delati, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: zgoščevati vrstice / zgoščevati besedilo zgoščeváti se 1. postajati (bolj) gost: omaka se je zgoščevala / para se zgoščuje v kapljice / megla se je začela zgoščevati; ekspr. mrak se je zgoščeval v temo / promet v mestih se vedno bolj zgoščuje 2. knjiž. postajati bolj intenziven: tišina v prostoru se je vse bolj zgoščevala zgoščujóč -a -e: zgoščujoči se mrak je prehajal v noč ♪
  22.      zgradítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zgraditi: zgraditev planinskega doma; zgraditev hlevov; zgraditev prekopa / zgraditev družbe, pravnega reda ♪
  23.      zgrajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zgrajevati: zgrajevanje elektrarne / zgrajevanje novih razmer; prim. izgrajevanje ♪
  24.      zgrajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; graditi: zgrajevati elektrarne / organizem zgrajuje različne snovi; vitamini se zgrajujejo v rastlinah; prim. izgrajevati ♪
  25.      zgreševáti  -újem nedov. (á ȗ) večkrat zgrešiti: zgreševati cilj ♪

   4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA