Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.604-4.628)


  1.      zaustavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaustaviti: zaustavitev krvi / zaustavitev stroja ♪
  2.      zavarovánčev  tudi zavárovančev -a -o prid. (á; á) nanašajoč se na zavarovanca: pravice dedičev po zavarovančevi smrti / zavarovančevi družinski člani ♪
  3.      zavézančev  -a -o (ẹ́) pridevnik od zavezanec: zavezančevi dohodki ♪
  4.      zavlačeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavlačevanje: zavlačevalna taktika / zavlačevalni nameni ♪
  5.      zavlačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zavlačevati: zavlačevanje pogajanj / zavlačevanje odhoda / razliko v ceni bodo plačali brez zavlačevanja hitro, takoj ♪
  6.      zavlačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: zavlačevati pogajanja; s svojim pojasnjevanjem je le zavlačeval sejo / pomanjkanje cementa zavlačuje gradnjo / elipt. naredi, nikar ne zavlačuj // delati, povzročati, da se kaj začne, uresniči pozneje, kot se predvideva, pričakuje: zavlačevati odhod, z odhodom; volitve so se znova zavlačevale / čakali so in zavlačevali odločitev ♦ jur. zavlačevati izrek sodbe; zavlačevati postopek; šport. zavlačevati igro izkoriščati dovoljene možnosti za igro z namenom porabiti čim več časa in s tem preprečiti nasprotniku uspeh 2. nar. z brananjem zakrivati: sejal je, nato pa zavlačeval ♪
  7.      zavojeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. osvajalec: fašistični zavojevalci; boj proti zavojevalcem / zavojevalec vrhov / zavojevalec ženskih src ♪
  8.      zavojeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osvajalen: zavojevalni načrt; zavojevalna politika / zavojevalne vojne / zavojevalne čete ♪
  9.      zavojeválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) knjiž. osvajalski: zavojevalska vojska / zavojevalska politika ♪
  10.      zavojevánje  -a s (ȃ) knjiž. osvojitev: zavojevanje novih dežel / zavojevanje ljudstev ♪
  11.      zavojevátelj  -a m (ȃ) star. osvajalec: oboroženi zavojevatelji / ljubezenski zavojevatelj ♪
  12.      zavojeváti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. osvojiti: zavojevati sosednje dežele / zavojevati druge narode / pianist je s svojo igro zavojeval občinstvo / zavojevati dekle ● knjiž., ekspr. zavojevati bogat plen pridobiti si ga pri osvajanju; publ. zavojevati trg začeti prodajati na njem zavojeván -a -o: zavojevane dežele ♪
  13.      zavračeváti  -újem nedov. (á ȗ) zavračati: zavračevati krave na pašnik / zavračeval je njihove pomisleke ♪
  14.      zavrévati  -am nedov. (ẹ́) redko začenjati vreti: voda v loncu že zavreva ♪
  15.      zavrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zavrniti: zavrnitev črede / zavrnitev ponudbe / kljub zavrnitvi si je še naprej prizadeval za njeno naklonjenost / zavrnitev prošnje / polemična zavrnitev očitkov ♪
  16.      završeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. končevati: završevati kako delo / knjigo završuje s kratkim povzetkom / šolsko leto se počasi završuje ♪
  17.      zazdévati se  -am se nedov. (ẹ́) star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se: zazdevalo se mu je, da sliši klice ♪
  18.      zazévati  -am dov. (ẹ́) 1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu je zazevala; zaradi izsušitve so okna zazevala / ekspr. čevlji so zazevali, da so bili vidni prsti podplat se je odtrgal od zgornjega dela // razmeroma široko se odpreti: odsunil je vrata, da so nastežaj zazevala / brazda je na široko zazevala // z odprtjem, razmikom česa nastati: na licu mu je zazevala velika rana; s tolikšno silo je zasadil sekiro v tnalo, da je zazevala dolga razpoka / v strehi je zazevala luknja 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pred njim je zazeval prepad / ko je hotel misel zapisati, je papir prazen zazeval vanj; pren. v srcu je zazevala praznina 3. ekspr. široko odpreti usta, kljun: ko je zaslišal novico, je zazeval od presenečenja; kokoš zazeva od žeje // zazehati: zazeval je in se pretegnil; od dolgega časa je zazeval ● knjiž. dolgo se nista srečala in med njima je zazeval prepad odtujila sta se drug drugemu ♪
  19.      zažarévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: oglje zažareva / luči so zažarevale in ugašale / ekspr. oči ji zažarevajo v jezi ♪
  20.      zbistrítev  tudi izbistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zbistriti: zbistritev razuma / zbistritev pojmov ♪
  21.      zbledévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izgubljati prvotno izrazito barvo: obarvane sveče zbledevajo / barve sčasoma zbledevajo // star. prebledevati: med govorjenjem je zardeval in zbledeval 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna zbledeva 3. knjiž. postajati manj izrazit: spomini na tiste čase zbledevajo ♪
  22.      zbliževálen  -lna -o prid. (ȃ) ki zbližuje: zbliževalna moč; zbliževalna vloga knjižnega jezika ♪
  23.      zbliževánje  -a s (ȃ) glagolnik od zbliževati: srečanja prispevajo k medsebojnemu zbliževanju; zbliževanje z drugimi narodi / duhovno, kulturno zbliževanje / poskusi zbliževanja stališč ♪
  24.      zbliževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi; skupna ideja je zbliževala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja; jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo ♪
  25.      zbolévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat zboleti: otroci pogosto zbolevajo; zbolevati na očeh; zbolevati za jetiko ♪

   4.479 4.504 4.529 4.554 4.579 4.604 4.629 4.654 4.679 4.704  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA