Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.579-4.603)


  1.      zastrupítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zastrupiti: umreti zaradi zastrupitve; množična zastrupitev; zastrupitev krvi; zastrupitev s hrano, plinom; znaki zastrupitve / zastrupitev zemljišč ♪
  2.      zastrupljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor zastruplja: kaznovati zastrupljevalca / zastrupljevalec vodnjakov / ekspr. zastrupljevalec javnosti / ekspr. jedrska elektrarna je nevaren zastrupljevalec okolja onesnaževalec ♪
  3.      zastrupljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zastrupljevalec: priznala je, da je zastrupljevalka ♪
  4.      zastrupljeválnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za zastrupljanje koga: zastrupljevalnica v koncentracijskem taborišču ♪
  5.      zastrupljevánje  -a s (ȃ) zastrupljanje: zastrupljevanje rib ♪
  6.      zastrupljeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastrupljati: zastrupljevati miši / zastrupljevati razpoloženje med ljudmi ♪
  7.      zasužnjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasužnjuje: upreti se zasužnjevalcu / ekspr. zasužnjevalci naroda ♪
  8.      zasužnjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasužnjevanje: zasužnjevalne težnje / zasužnjevalen odnos do otrok ♪
  9.      zasužnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zasužnjevati: zasužnjevanje ujetnikov / zasužnjevanje narodov; duševno, gospodarsko zasužnjevanje ♪
  10.      zasužnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjevati ljudi 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: gospodar jih vse bolj zasužnjuje / gospodarsko zasužnjevati sosednje države / duševno zasužnjevati koga / stroji zasužnjujejo človeka zasužnjujóč -a -e: zasužnjujoč odnos zasužnjeván -a -o: zasužnjevan narod ♪
  11.      zatajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zatajevati: zatajevanje bolečin / nenehno zatajevanje se ji je zazdelo nesmiselno ♪
  12.      zatajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. tajiti: zatajeval je, da bi ga poznal; ni moja navada, da bi zatajeval, kar sem storil; trdovratno zatajevati 2. prikrivati: zatajevati svoje nazore / s težavo zatajevati bolečine, nejevoljo; nista zatajevala zadovoljstva nad zmago zatajeváti se 1. vesti se tako, da na zunaj ni vidno, kaj kdo misli, kako čustvuje: zdaj se ji ni več treba zatajevati, lahko se smeje ali joče 2. rel. zavestno se odrekati užitkom, ugodnostim: kot redovnik se je vse življenje zatajeval zatajeván -a -o: zatajevan jok, smeh; zatajevana želja; zatajevana čustva ♪
  13.      zatajítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zatajiti: zatajitev dejstev / zatajitev motorja ♪
  14.      zategnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zategniti: zategnitev jermena / zategnitev vozla ♪
  15.      zatemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati (bolj) temen: les zatemneva ∙ zastar. megla zatemneva nebo zatemnjuje ♪
  16.      zatemnítev  -tve [tǝm] ž (ȋ) 1. glagolnik od zatemneti ali zatemniti: zatemnitev prostorov 2. film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem konec prejšnjega prizora zbledi do popolne teme: zatemnitev in odtemnitev ♪
  17.      zatemnjevánje  -a [tǝm] s (ȃ) glagolnik od zatemnjevati: zatemnjevanje luči ♪
  18.      zatemnjeváti  -újem [tǝm] nedov. (á ȗ) 1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe: zatemnjevati luči; zatemnjevati okna / ekspr. oblaki zatemnjujejo luno zakrivajo // na tak način delati, da je kje temno: zatemnjevati prostor; zatemnjevati z zavesami 2. knjiž. delati, da postane kaj neizrazito, nejasno: zatemnjevati osnovno misel knjige; zatemnjevati ozadje neprijetnih dogodkov 3. knjiž. delati kaj mrko, neprijazno: skrbi so mu zatemnjevale čelo / problemi mu zatemnjujejo življenje 4. knjiž. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti; zasenčevati: ta napaka zatemnjuje druge ♪
  19.      zatesnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zatesniti: zatesnitev pip; zatesnitev z azbestom, gumo / zatesnitev stikov pri parnih kotlih / trakovi za zatesnitev vrat ♪
  20.      zatesnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: zatesnjevati pipe; zatesnjevati z gumo / redko zatesnjevati špranje v steni zadelovati ♪
  21.      zatrdítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od zatrditi, izjaviti: po zatrditvi, da je vse urejeno, se je pomiril / dobiti od koga pomirjevalne zatrditve pomirjevalna zatrdila ♪
  22.      zatrdítev 2 -tve ž (ȋ) zastar. utrditev: zatrditev šiva ♪
  23.      zatrjeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izraža, vsebuje zatrjevanje: zatrjevalne izjave ♪
  24.      zatrjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zatrjevati: njegovo zatrjevanje jih je prepričalo; po zatrjevanju navzočih je bilo tako; zatrjevanje in zanikovanje ♪
  25.      zatrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: zatrjeval je, da je vozil previdno; zatrjevali so, da ničesar ne prikrivajo; vztrajno, z gotovostjo, ekspr. sveto zatrjevati / mnogi zatrjujejo, da je kajenje škodljivo mislijo, menijo / knjiž. zakon jim zatrjuje pravico do pritožbe zagotavlja / dekleti sta pridni, je zatrjevala mati govorila zatrjujóč -a -e: opravičil se je, zatrjujoč, da se bo drugič bolj potrudil; zatrjujoče besede zatrjeván -a -o: dokazi za zatrjevana dejstva ♪

   4.454 4.479 4.504 4.529 4.554 4.579 4.604 4.629 4.654 4.679  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA