Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (454-478)


  1.      domaševáti  -újem dov. (á ȗ) končati mašo: župnik je domaševal in ljudje so odšli ♪
  2.      domenítev  -tve ž (ȋ) redko dogovor: zvedel je za domenitev med njima ♪
  3.      domišljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od domišljevati: neprestano domišljevanje na dolžnost / neuspeh je živo zadel njegove ambicije in domišljevanje / ena izmed njegovih posebnosti je tudi domišljevanje, da mu vsi nasprotujejo neutemeljeno mnenje, mišljenje ♪
  4.      domišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) domišljati: vsak dan ga domišljuje na obljubo / toliko si domišljuje, pa nič ne zna / domišljevali smo si, da nas s hriba ne morejo videti; vožnja ni bila tako huda, kakor sem si domišljeval ♪
  5.      domnéva  -e ž (ẹ̑) sklepanje, misel, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: to je samo domneva; domneve so se pokazale za napačne; to domnevo podpira njegova trditev; odločno zavrniti domnevo; ekspr. prazna domneva; znanstvena domneva / vsa znamenja dopuščajo domnevo, da bodo pogajanja uspela; njegova izvajanja slonijo na domnevi, da so prejšnje ugotovitve pravilne ♦ jur. pravna domneva ♪
  6.      domnévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od domnevati: nejasno, zmotno domnevanje / vse to so le slutnje in domnevanja ♪
  7.      domnévati  -am nedov. (ẹ́) imeti kaj za verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: položaj je bil tak, kot sem domneval; domnevam, da je tvoja poteza slaba; po pravici domnevam, da je ta človek vohun; z vso tehtnostjo lahko domnevamo, da je bilo tako / tam so arheologi domnevali temelje stavbe domnévan -a -o: dognali so, da res gre za domnevano rudo ♪
  8.      domnévek  -vka m (ẹ̑) redko domneva: opreti sodbo o njem na domnevek ♪
  9.      domnéven  -vna -o prid. (ẹ̄) o katerem se sklepa, misli, da je verjeten ali resničen: domnevni oče; prijeli so domnevnega vlomilca / domnevna krivda domnévno prisl.: otroci domnevno najprej vidijo rdečo barvo ♪
  10.      domnévnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost domnevnega: domnevnost njegove krivde ♪
  11.      doplačeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor doplačuje ♪
  12.      doplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) dodajati, plačevati manjkajoči del kake vsote ♪
  13.      dopoldnéven  -vna -o [u̯d] prid. (ẹ̑) redko dopoldanski: nima rada dopoldnevnih obiskov ♪
  14.      dopolnítev  -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od dopolniti: dopolnitev zalog; odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov / delo bo potrebno še manjših dopolnitev in popravkov / prizadeval si je za dopolnitev samega sebe izpopolnitev, izboljšanje ♪
  15.      dopolnjeválec  -lca [u̯n-u̯c] m (ȃ) kdor kaj dopolnjuje: bil je nadaljevalec in dopolnjevalec naše gledališke tradicije ♦ trg. uslužbenec v samopostrežni trgovini, ki prinaša blago na prodajne police ♪
  16.      dopolnjeválen  -lna -o [u̯n] prid. (ȃ) ki kaj dopolnjuje: tehnična vzgoja je na gimnaziji dopolnjevalno izobraževalno področje ♪
  17.      dopolnjevánje  -a [u̯n] s (ȃ) glagolnik od dopolnjevati: dopolnjevanje proizvodnje; spreminjanje in dopolnjevanje ustave / vsestransko dopolnjevanje med podjetji; medsebojno dopolnjevanje moža in žene / dopolnjevanje sodov ♦ mat. računska operacija, pri kateri se znanemu seštevancu doda toliko, da se dobi znana vsota ♪
  18.      dopolnjevánka  -e [u̯n] ž (á) uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank ♪
  19.      dopolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: dopolnjevati asortiment izdelkov; dopolnjeval je svoj referat; dopolnjevati zaloge živil ♦ mat. delati računsko operacijo, pri kateri se doda znanemu seštevancu toliko, da se dobi znana vsota // dodajati do polne mere: dopolnjevati sode / profesor dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi šoli 2. zastar. izpolnjevati: vsak mora dopolnjevati svoje naloge dopolnjeváti se imeti take različne lastnosti, da dajo skupaj skladno celoto: prijatelja se dobro dopolnjujeta / rastlinska in živinorejska proizvodnja se dopolnjujeta; teorija in praksa se dopolnjujeta dopolnjujóč -a -e: ohranjal je tradicijo, dopolnjujoč jo z novo vsebino; dopolnjujoče besede ♪
  20.      doprevráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere ♪
  21.      dopustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dopustiti: to je storil z njegovo dopustitvijo; dopustitev dejanja ♪
  22.      doselítev  -tve ž (ȋ) priselitev: še je možnost za nove doselitve ♪
  23.      doseljevánje  -a s (ȃ) priseljevanje: doseljevanje tujega prebivalstva; doseljevanje v mesta ♪
  24.      doseljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) priseljevati se: v mesto se doseljujejo ljudje s podeželja ♪
  25.      dosévek  -vka m (ẹ̑) agr. dopolnilni posevek, stranski posevek: jesenski, spomladanski dosevek ♪

   329 354 379 404 429 454 479 504 529 554  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA