Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.529-4.553)



  1.      zaplinjeváti  -újem nedov.) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom
  2.      zaplodítev  -tve ž () glagolnik od zaploditi: zaploditev zdravih potomcev / zaploditev mrčesa v mlaki
  3.      zaplojeváti  -újem nedov.) redko zaplajati: zaplojevati rake v potoku
  4.      zapolnjevánje  -a [n] s () glagolnik od zapolnjevati: zapolnjevanje rež z malto; sredstvo za zapolnjevanje / zapolnjevanje notranje praznote
  5.      zapolnjeváti  -újem [n] nedov.) s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolnjevati jamice, reže; pren. pogovori so ji zapolnjevali čustveno praznino; zapolnjevati vrzeli v raziskovanju preteklosti // delati, da so prazni deli kake površine polni: zapolnjevati strani z ilustracijami ● publ. množični prizori zapolnjujejo prizorišče popolnoma napolnjujejo; publ. ustvarjalno zapolnjevati čas preživljati
  6.      zapomnítev  -tve ž () glagolnik od zapomniti si: zapomnitev števila; odvisnost znanja od zapomnitve
  7.      zapomnjeváti si  -újem si nedov.) zapominjati si: zapomnjevati si imena
  8.      zaposlítev  -tve ž () 1. glagolnik od zaposliti: zavrniti zaposlitev kandidata; prositi za zaposlitev; reševati problem zaposlitve mladih; pogodba o zaposlitvi / zaposlitev otrok z raznimi dejavnostmi / odločiti se za zaposlitev v grafičnem podjetju ♦ šol. tiha zaposlitev samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak od njih tiho opravlja svojo nalogo // redko zaposlenost: potrdilo o zaposlitvi / velika zaposlitev žensk v tekstilni industriji 2. delo na podlagi delovnega razmerja: dati, ponuditi komu zaposlitev; dobiti, iskati, najti zaposlitev / navesti dosedanje zaposlitve; kraj zaposlitve; delavec brez zaposlitve / honorarna zaposlitev; polna, redna zaposlitev; priložnostna, stalna, začasna zaposlitev
  9.      zapoznítev  -tve ž () glagolnik od zapozniti: zapoznitev razvoja
  10.      zapraševánje  -a s () glagolnik od zapraševati: z asfaltiranjem ceste zmanjšati zapraševanje okolice / zapraševanje rastlin; sredstva za zapraševanje
  11.      zapraševáti  -újem nedov.) 1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: zapraševati delovne prostore; zapraševati si obleko 2. agr. nanašati prašivo na rastline; prašiti: zapraševati sadno drevje
  12.      zapustítev  -tve ž () glagolnik od zapustiti: zapustitev stražarskega mesta / zapustitev otroka / zapustitev dela
  13.      zardévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zardevati: poslušati kaj brez zardevanja; zardevanje od sramu; zardevanje in prebledevanje
  14.      zardévati  -am nedov. (ẹ́) dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: zardevala je in se obračala vstran; zardevati od joka, sramu / zardevati v obraz zardevajóč -a -e: zardevajoč mu je odgovarjala; zardevajoč obraz; zardevajoče dekle
  15.      zaredítev  -tve ž () glagolnik od zarediti: zareditev rakov v reki / zareditev mrčesa v stanovanju
  16.      zarévsati  -am dov. (ẹ̑) zarevskati: pes je zarevsal / ostro je zarevsal na otroke
  17.      zarévskati  -am tudi zarêvskati -am dov. (ẹ̑; ) 1. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi: ko je stopil na dvorišče, je pes zarevskal / pes je zarevskal na prišleca / ekspr. v dolini je zarevskal mitraljez 2. slabš. zadirčno reči: požugal je s prstom in zarevskal / jezno je zarevskal nanj
  18.      zarévskniti  -em tudi zarêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) revskniti: mati je nekaj zarevsknila / pojdi stran, je zarevsknila nanj
  19.      zarosítev  -tve ž () glagolnik od zarositi: zarositev šip
  20.      zarotítev  -tve ž () glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec
  21.      zasadítev  -tve ž () glagolnik od zasaditi: zasaditev zemljišča z novimi sadnimi vrstami / zasaditev vinograda ● zastar. pognojiti nove zasaditve nasade
  22.      zasenčevánje  -a s () glagolnik od zasenčevati: zasenčevanje sadik / zasenčevanje žarnic
  23.      zasenčeváti  -újem nedov.) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: s slamo zasenčevati gredice / balkon so poleti zasenčevali 2. dajati, delati senco: košat hrast zasenčuje hišo; zgornje veje preveč zasenčujejo spodnje dele krošnje / slamnik ji je zasenčeval obraz / temne trepalnice so zasenčevale njene oči 3. ekspr. delati, povzročati, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: skrbi mu zasenčujejo obraz // delati, povzročati, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: veliko trpljenje zasenčuje njegovo življenje / žalost zaradi te smrti mu je dolgo zasenčevala duha 4. ekspr. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta napaka zasenčuje prejšnje uspehe / s svojo dobro igro zasenčuje druge igralke
  24.      zasévek  -vka m (ẹ̑) 1. kar se kje zaseje: zasevek lanu je gost 2. med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: v krvi so se pojavili zasevki; obsevati zasevke / rakav zasevek
  25.      zaskrbljeváti  -újem nedov.) publ. vzbujati skrb, vznemirjati: naraščajoča nestrpnost med ljudmi vedno bolj zaskrbljuje / gospodarsko stanje nas zaskrbljuje zaskrbljujóč -a -e: zaskrbljujoč gospodarski položaj; podatek je zaskrbljujoč; prisl.: bolezen se zaskrbljujoče širi

   4.404 4.429 4.454 4.479 4.504 4.529 4.554 4.579 4.604 4.629  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA