Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.501-4.525)


  1.      zamevljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. večkrat premakniti ustnice: izbuljil je oči od začudenja in zamevljal / starka je zamevljala z ustnicami, spregovoriti pa ni mogla 2. ekspr. zamrmrati, zamomljati: nekaj je zamevljal sam pri sebi ♪
  2.      zamolčevánje  -a [u̯č] s (ȃ) glagolnik od zamolčevati: zamolčevanje napak / zamolčevanje znanstvenih dosežkov ♪
  3.      zamolčeváti  -újem [u̯č] nedov. (á ȗ) namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem: zamolčevati dobre novice; zamolčuje to, kar v resnici čuti // ekspr. prikrivati, skrivati: svojih slabih lastnosti ni nikdar zamolčeval ● ekspr. njegove teorije so v razpravah zamolčevali jih niso omenjali, upoštevali zamolčeván -a -o: zamolčevani pesniki; zamolčevana dejstva ♪
  4.      zamračeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati mrko, neprijazno: žalost mu je zamračevala obraz 2. delati nejasno, zmedeno: to je zamračevalo njegovo zavest 3. redko delati mračno, temno: oblaki so zamračevali nebo ♪
  5.      zamračítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zamračiti: zamračitev obraza / zamračitev mesta ♪
  6.      zámrtev  -tva -o prid. (á) knjiž., redko navidezno mrtev: zamrtev je obležal na bojišču ♪
  7.      zamrznítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zamrzniti: zamrznitev potoka / zamrznitev kot sodoben način shranjevanja živil / zamrznitev cen, plač / zamrznitev stikov med državama ♪
  8.      zaníčev  -a -o prid. (ȋ) nar. primorsko, v povedni rabi zanič, brez moči: biti, postati zaničev ♪
  9.      zaničeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor zaničuje: zaničevalec drugače mislečih ♪
  10.      zaničeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničevanje: zaničevalen nasmešek, pogled / zaničevalna beseda / dajati zaničevalna imena zaničeválno prisl.: zaničevalno govoriti o čem; zaničevalno pogledati koga ♪
  11.      zaničevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zaničevati: njihove navade so vzbujale zaničevanje; zamerili so jim zaničevanje preprostih ljudi; izraz zaničevanja in sovraštva / gledati koga z zaničevanjem zaničljivo ♪
  12.      zaničeváti  -újem nedov. (á ȗ) imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: zaničevati kmete, reveže; ljudje so ga zaničevali zaradi pijančevanja / zaničeval bi ga, če bi storil kaj takega / nekateri sloji so nekoč zaničevali slovenski jezik / ekspr. ne zaničuje vesele družbe in dobre hrane rad jo ima ● preg. kdor druge zaničuje, prazno glavo oznanjuje zaničevanje drugih izraža, kaže omejenost; preg. kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje zaničujóč -a -e: ne prikrivati zaničujočega začudenja; prisl.: zaničujoče gledati koga; zaničujoče govoriti o kom zaničeván -a -o: zaničevana ženska; sam.: čutiti sočutje do zaničevanih ♪
  13.      zanosítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zanositi: preprečiti zanositev; znaki zanositve; zanositev in nosečnost ♪
  14.      zaodévati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) knjiž. odevati, pokrivati: zaodevati otroka / čepica ji zaodeva kodraste lase ♪
  15.      zaokroževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati okroglo: zaokroževati robove 2. delati, da kaj postane skladna celota: vsebinsko zaokroževati svoja dela za objavo zaokroževáti se postajati okrogel: listi se zaokrožujejo / ekspr. z leti se telo zaokrožuje ♪
  16.      zaokrožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaokrožiti: zaokrožitev robov / zaokrožitev zemljišča / vsebinska zaokrožitev pripovedi ♪
  17.      zaostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaostriti: zaostritev kazni / zaostritev krize, spora / zaostritev boja / zaostritev mednarodnih odnosov; zaostritev ekonomskega položaja ♪
  18.      zapádnoevrópski  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) zahodnoevropski: zapadnoevropski narodi / zapadnoevropska umetnost ♪
  19.      zapeljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor koga zapeljuje: zapeljevalec mladine / zapeljevalec deklet ♪
  20.      zapeljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami ♪
  21.      zapeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zapeljevati: zapeljevanje h kraji / zapeljevanje deklet ♪
  22.      zapeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor 2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha // prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo ♪
  23.      zapléčevati  -ujem in zaplečeváti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so šli na svatbo zaplečevat 2. žarg. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri, posegajoč vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: zaplečevati pri šahu ♪
  24.      zaplenítev  -tve ž (ȋ) zaplemba: obsodili so ga na večletni zapor in zaplenitev premoženja ♪
  25.      zaplenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odvzemati premoženje ali del premoženja kot del kazni: zaplenjevati premoženje sodelavcem okupatorja // uradno odvzemati kaj sploh: zaplenjevati hrano, orožje 2. odvzemati pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zaplenjevati časopise, knjige ♪

   4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA