Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (4.401-4.425) 
- vznemirjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vznemirja: vznemirjevalec družbe / vznemirjevalec duha ♪
- vznemirjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vznemirjanje: vznemirjevalna akcija / vznemirjevalna vloga pesmi ♪
- vznemirjeváti -újem nedov. (á ȗ) vznemirjati: marsikaj ga vznemirjuje vznemirjujóč -a -e: vznemirjujoča novica; prihodnost je vznemirjujoča; prisl.: vznemirjujoče pisati ♪
- vznevóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) vznejevoljiti: posmeh ga vznevolji / vznevoljiti se zaradi opazke; vznevoljiti se na koga ♪
- vzorčeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. izbirati, jemati vzorce česa: vzorčevati rudo ♪
- vzplamenévati -am nedov. (ẹ́) 1. drug za drugim zagoreti s plamenom: po hribih so vzplamenevali kresovi / v uličnih svetilkah vzplameneva plin gori z izmenoma naraščajočim in pojemajočim plamenom // v presledkih začenjati goreti z višjim, močnejšim plamenom: ogenj vzplameneva in pojenjuje 2. knjiž. v presledkih začenjati sijati, žareti v močni svetlobi: na obzorju vstaja sonce in pokrajina vzplameneva / oči so mu vzplamenevale od sreče 3. knjiž. v presledkih pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri: jeza, strast vzplameneva / boji, upori vzplamenevajo // v presledkih postajati zelo čustveno vznemirjen: vzplamenevati od ogorčenja / po tem dogovoru ni več vzplameneval niti kričal se jezil, se razburjal vzplamenevajóč -a -e: vzplamenevajoč blesk oči ♪
- vzplamenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vzplameneti: vzplamenitev strasti / vzplamenitev bojev ♪
- vzplamtévati -am nedov. (ẹ́) 1. drug za drugim zagoreti s plamenom: po hribih so vzplamtevali kresovi / vžigalice vzplamtevajo // v presledkih začenjati goreti z višjim, močnejšim plamenom: ogenj, petrolejka ugaša in spet vzplamteva 2. knjiž. v presledkih začenjati sijati, žareti v močni svetlobi: nebo vzplamteva / oči so mu vzplamtevale v strasti 3. knjiž. v presledkih pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri: jeza, strast vzplamteva / upor spet vzplamteva // v presledkih postajati zelo čustveno vznemirjen: vzplamtevati od navdušenja / srce mu vzplamteva v ljubezni ♪
- vzporedítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vzporediti: estetska, idejna vzporeditev; vzporeditev predlogov / pesnikove vzporeditve so presenetljive primerjave ♪
- vzpostavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vzpostaviti: vzpostavitev novega družbenega reda / vzpostavitev diplomatskih odnosov; vzpostavitev prometne, telefonske zveze / vzpostavitev prejšnjega stanja ♪
- vzrejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vzreja živali: vzrejevalec angorskih mačk ♪
- vzrejevalíšče -a s (í) vzrejališče: vzrejevališče konj, piščancev ♪
- vzvalovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vzvaloviti: vzvalovitev gladine / vzvalovitev duše ♪
- vzviševáti -újem nedov. (á ȗ) zastar. povzdigovati: takšno ravnanje človeka vzvišuje / te lastnosti ga vzvišujejo nad druge sodobnike dvigajo, postavljajo ♪
- vzžarévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: oglje vzžareva in ugaša / ekspr. oči mu vzžarevajo v jezi ♪
- zabeleževáti -újem nedov. (á ȗ) zapisovati: zabeleževati izdatke; zabeležuje si, kar govorijo ♪
- zabévskati -am tudi zabêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: pes je nekajkrat zabevskal in utihnil; pren. v daljavi je zabevskal mitraljez 2. slabš. zadirčno reči, povedati: v odgovor je nekaj zabevskal / kaj se dogaja, je zabevskal ♪
- zabičevánje -a s (ȃ) glagolnik od zabičevati: dovolj jim je zabičevanja, da se ne sme nič spremeniti ♪
- zabičeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izražati zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi: ni slišal, kaj mu zabičuje; zabičevali so nam, naj o vsem molčimo / zabičevati komu ustrežljivost, prijaznost / zaklepaj vrata, ji je zabičeval ∙ ekspr. ves čas si je zabičeval, da ne sme ničesar priznati si je dopovedoval, se je prepričeval ♪
- zabranjeváti -újem nedov. (á ȗ) star. preprečevati: zabranjevati požare / zabranjevali so jim stike s sosedi prepovedovali ♪
- zacelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zaceliti: zacelitev rane ♪
- zacmévkati -am dov. (ẹ̑) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok je v spanju zacmevkal // ekspr. tožeče reči: kaj bo pa zdaj, je zacmevkala ♪
- začepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od začepiti: začepitev soda / začepitev steklenice / začepitev žile ♪
- začrnítev -tve ž (ȋ) tisk. temno mesto na negativu: odstraniti začrnitve ♪
- zádeva -e ž (ȃ) nar., v zvezi biti na zadevi biti v napoto, ovirati: Spomladi .. odidejo. Ne bodo nama na zadevi (M. Kranjec) ♪
4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 
