Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.326-4.350)


  1.      vraževérstvo  -a s (ẹ̑) vraževerje: narediti kaj iz vraževerstva ♪
  2.      vrbíčevje  -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: gosto vrbičevje ob potoku; jelševje in vrbičevje / pletenje iz vrbičevja vrbovega šibja ♪
  3.      vrdévati  -am nedov. (ẹ́) nar. oskrbovati, skrbeti za: vrdevati živino ♪
  4.      vrečevína  -e ž (í) groba tkanina iz jute, bombaža zlasti za izdelavo vreč: izdelovati vrečevino; kos vrečevine; prevleka, torba iz vrečevine ♪
  5.      vrečevínast  -a -o prid. (í) ki je iz vrečevine: vrečevinast predpasnik; vrečevinasta podloga preproge ♪
  6.      vrhhléven  -vna -o prid. (ẹ̑) etn. postavljen, zgrajen vrh hleva: vrhhlevni skedenj; vrhhlevna hiša ♪
  7.      vrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vrniti: zahtevati vrnitev ozemlja / vrnitev obiska / vrnitev delavcev v domovino / pozdraviti koga ob vrnitvi / vrnitev pesnika k osebnim temam ∙ vznes. pospremiti koga na pot brez vrnitve iti za njegovim pogrebom ♪
  8.      vročeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) adm., ptt kdor v predpisani obliki izroča pisemsko pošiljko, listino naslovniku: vročiti dokument po vročevalcu / delovno mesto kurirja vročevalca ♪
  9.      vročeváti  -újem nedov. (á ȗ) adm., ptt vročati: vročevati prejemnikom priporočena pisma ♪
  10.      vročevòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje vroče vode: napeljevati vročevod; cevi za vročevod ♪
  11.      vročevóden  -dna -o (ọ̄) pridevnik od vročevod: vročevodno omrežje ♪
  12.      vročevôden  -dna -o prid. (ó) nanašajoč se na vročo vodo: vročevodno in parno ogrevanje ♪
  13.      vročítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vročiti: vročitev odločbe; vročitev pošiljke, telegrama; datum vročitve ♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje ♪
  14.      vrstítev  -tve ž (ȋ) vrstenje: hitra vrstitev prizorov ♪
  15.      vrtnárjev  -a -o (á) pridevnik od vrtnar: vrtnarjeva opravila ♪
  16.      vsadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vsaditi: vsaditev rastline / vsaditev umetnega zoba ♪
  17.      vsakodnéven  -vna -o prid. (ẹ̑) ki se ponavlja, poteka vsak dan: vsakodnevni dogodki, opravki; z vsakodnevnim ponavljanjem so se učenci veliko naučili / vsakodnevni zaslužek vsakodnévno prisl.: vsakodnevno se srečujemo ♪
  18.      vsakodnévnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost vsakodnevnega: vsakodnevnost prizora / ti dogodki so del naše vsakodnevnosti vsakdanjosti ♪
  19.      vsednéven  -vna -o prid. (ẹ̑) redko celodneven: vsednevna hoja; biti utrujen od vsednevnega dela ♪
  20.      vsèevrópski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na vse Evropejce ali vso Evropo: vseevropska konferenca; vseevropsko sodelovanje / pisatelj je imel vseevropski ugled ♪
  21.      vselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vseliti: vselitev v novo hišo, stanovanje; blok je pripravljen za vselitev ♪
  22.      vseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju ♪
  23.      vseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati ljudi v nove bloke vseljeváti se prihajati prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati se v nova naselja; pren., ekspr. dvom se je začel vseljevati v njegovo srce ♪
  24.      vsèrazumevajóč  tudi vsèrazumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do vsakršnega mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: bil je mil in vserazumevajoč / vserazumevajoča ljubezen ♪
  25.      vsevdílj  prisl. (ȋ) knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje ♪

   4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA