Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.254-4.278)



  1.      vdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od vdevati: vdevanje sukanca / vdevanje filma / vdevanje osnove
  2.      vdévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. dajati kaj v uho šivanke tako, da pride skozi: spretno vdevati sukanec / vdevati v šivanko ♦ tekst. vdevati osnovo dajati osnovne niti skozi zanke, luknjice nitnic // dajati kaj v ozko, tesno odprtino sploh: vdevati vezalke v čevlje / vdevati elastiko v pas / nar. vdevati snope v kozolec zlagati 2. redko vstavljati, vlagati: vdevati zobe v čeljusti grabelj / vdevati drog v razpoke ledu vtikati
  3.      vèčcéven  -vna -o prid. (-ẹ̑) ki ima več cevi: večcevni top ♦ voj. večcevni raketomet
  4.      vèčdnéven  -vna -o prid. (-ẹ̑) ki traja več dni: večdneven izlet; večdnevno deževje
  5.      vedevéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik Vojske državne varnosti [VDV]: bataljon vedevejevcev; vosovci in vedevejevci
  6.      vedeževálec  -lca [c] m () kdor vedežuje: vedeževalec je razvrstil karte
  7.      vedeževálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vedeževanje: vedeževalno dejanje / vedeževalni pripomočki
  8.      vedeževálka  -e [k] ž () ženska, ki vedežuje: vedeževalka ji je napovedala poroko / vedeževalka s kartami
  9.      vedeževálski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje: vedeževalska sposobnost / vedeževalski pripomočki
  10.      vedeževánje  -a s () glagolnik od vedeževati: vedeževanje iz kart / poslušati vedeževanje
  11.      vedeževáti  -újem nedov.) na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga: vedeževala mu je ciganka / vedeževati iz kart, kave / zgodilo se je, kakor mu je vedeževala vedeževalka prerokovala, napovedovala // etn. z dejanjem, ki se mu pripisuje poseben pomen, delati, da se (iz)ve kaj prihodnjega: vedeževati z metanjem čevlja / dekleta so vedeževala za ženina
  12.      vejevína  -e ž (í) les v obliki vej: oglarji so uporabljali zlasti vejevino; pokriti jamo z vejevino
  13.      vejévje  -a s (ẹ̑) več vej, veje: vejevje se šibi od obilnega sadja; gosto vejevje zastira pogled / kup suhega vejevja
  14.      vejévnik  -a m (ẹ̑) nar. vejnik: z vejevnikom obsekati vejo / polagati živini vejevnik
  15.      velévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od velevati: velevanje in prepovedovanje
  16.      velévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata; velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd 2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici 3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme 4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride
  17.      velevážen  -žna -o prid. (á ā) ekspr. zelo važen, zelo pomemben: velevažen podatek / velevažna iznajdba
  18.      véverica  -e ž (ẹ́) gozdni glodavec temno rjave barve s košatim repom, ki živi na drevju: veverica muklja; veverica pleza, skače po drevju; pleza kot veverica ∙ ekspr. poglej, kakšna veverica je ljubka, živahna ženskazool. leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; siva veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis
  19.      véveričji  -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na veverice: veveričji rep / veveričje gnezdo / opice veveričje velikosti; brki, košati kot veveričji rep véveričje prisl.: plezati po veveričje
  20.      véverička  -e ž (ẹ́) manjšalnica od veverica: v roki je držal mlado veveričko ● ekspr. plesati s črnooko veveričko z ljubko, živahno žensko
  21.      veveríčkati se  -am se nedov. () nar. vzhodnoštajersko loviti se po drevesih: otroci se veveričkajo
  22.      véverka  -e ž (ẹ́) knjiž. veverica: veverka spleza na drevo; stekla je hitro kot veverka
  23.      vezátev  -tve ž () nar. vzhodno privezovanje, vez: vezatev trsja
  24.      vgradítev  -tve ž () glagolnik od vgraditi: za vgraditev pripravljen beton / vgraditev merilnih naprav / vgraditev umetnine v prostor
  25.      vgrajevánje  -a s () glagolnik od vgrajevati: vgrajevanje betona, lesa / vgrajevanje prisluškovalnih naprav / vgrajevanje politike v družbeno življenje

   4.129 4.154 4.179 4.204 4.229 4.254 4.279 4.304 4.329 4.354  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA