Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (4.029-4.053) 
- tujevérec -rca m (ẹ̑) redko drugoverec: strpnost do tujevercev ♪
- tujevŕsten -tna -o prid. (ȓ) redko ki je tuje vrste: tujevrstna snov / tujevrstne sestavine ♪
- tupóljev tudi túpoljev -a m (ọ̑; ȗ) sovjetsko potniško ali vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Tupoljevu: tupoljev je pristal; leteti s tupoljevom ♪
- tvorítev -tve ž (ȋ) redko tvorjenje, tvorba: toplota pospešuje tvoritev plesni / tvoritev novih besed ♪
- ubesedítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov; sodobna ubeseditev antičnega mita; tehnika ubeseditve ♪
- ublaževálen -lna -o prid. (ȃ) redko blažilen: ublaževalno sredstvo ♪
- ublaževánje -a s (ȃ) glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij ♪
- ublaževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj manj a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce c) ostro, negativno: ublaževati kritiko 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba ♪
- ublažítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ublažiti: ublažitev bolečine / ublažitev posledic nesreče / ublažitev kazni ♪
- učênčev -a -o prid. (é) nanašajoč se na učenca: učenčev zvezek / učenčev učni uspeh ♪
- učíteljev -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na učitelja: učiteljeva beležnica / učiteljeva družina / učiteljeva razlaga; sam.: učiteljev se je na izletu izgubil učiteljev sin; obiskati učiteljeve učiteljevo družino ♪
- učiteljevánje -a s (ȃ) glagolnik od učiteljevati: upokojiti se po dolgoletnem učiteljevanju ♪
- učiteljeváti -újem nedov. (á ȗ) biti učitelj: v tem kraju učiteljuje že dvajset let ♪
- učlovečevánje -a s (ȃ) glagolnik od učlovečevati: proces učlovečevanja / iskanje etičnih pravil sovpada s človekovim učlovečevanjem ♪
- učlovečeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati 2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje ♪
- učvrstítev -tve ž (ȋ) redko utrditev, okrepitev: učvrstitev nasipa / učvrstitev mišic / učvrstitev oblasti ♪
- učvrščevánje -a s (ȃ) redko utrjevanje, krepitev: učvrščevanje nasipov / učvrščevanje telesa ♪
- učvrščeváti -újem nedov. (á ȗ) redko utrjevati, krepiti: učvrščevati podpornike / učvrščevati zdravje / učvrščevati prijateljske vezi ♪
- udejstvítev -tve ž (ȋ) glagolnik od udejstviti: udejstvitev nalog, sklepov / udejstvitev literarnega junaka ♪
- udeleževánje -a s (ȃ) glagolnik od udeleževati se: udeleževanje sestankov je obvezno ♪
- udeleževáti se -újem se nedov. (á ȗ) biti (večkrat) eden od osebkov kake dejavnosti: udeleževati se iger, plesa, pogovorov / udeleževati se družabnega življenja ♪
- udeležítev -tve ž (ȋ) udeležba: udeležitev lova ♪
- udinjeváti se -újem se nedov. (á ȗ) hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih udinjeváti nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja ♪
- udomačevánje -a s (ȃ) glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi ♪
- udomačeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline 2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti ● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega udomačeváti se ekspr. prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju ♪
3.904 3.929 3.954 3.979 4.004 4.029 4.054 4.079 4.104 4.129 
