Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (4.026-4.050)


  1.      trpôtčev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na trpotec: trpotčevi listi / trpotčev sirup ♪
  2.      tújčev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na tujca: tujčev obraz ∙ ekspr. ječati pod tujčevo peto pod tujo oblastjo v popolnoma podrejenem položaju; kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti ♪
  3.      tujčeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke: v reklamah veliko tujčujejo ♪
  4.      tujevérec  -rca m (ẹ̑) redko drugoverec: strpnost do tujevercev ♪
  5.      tujevŕsten  -tna -o prid. (ȓ) redko ki je tuje vrste: tujevrstna snov / tujevrstne sestavine ♪
  6.      tupóljev  tudi túpoljev -a m (ọ̑; ȗ) sovjetsko potniško ali vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Tupoljevu: tupoljev je pristal; leteti s tupoljevom ♪
  7.      tvorítev  -tve ž (ȋ) redko tvorjenje, tvorba: toplota pospešuje tvoritev plesni / tvoritev novih besed ♪
  8.      ubesedítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov; sodobna ubeseditev antičnega mita; tehnika ubeseditve ♪
  9.      ublaževálen  -lna -o prid. (ȃ) redko blažilen: ublaževalno sredstvo ♪
  10.      ublaževánje  -a s (ȃ) glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij ♪
  11.      ublaževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj manj a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce c) ostro, negativno: ublaževati kritiko 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba ♪
  12.      ublažítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ublažiti: ublažitev bolečine / ublažitev posledic nesreče / ublažitev kazni ♪
  13.      učênčev  -a -o prid. (é) nanašajoč se na učenca: učenčev zvezek / učenčev učni uspeh ♪
  14.      učíteljev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na učitelja: učiteljeva beležnica / učiteljeva družina / učiteljeva razlaga; sam.: učiteljev se je na izletu izgubil učiteljev sin; obiskati učiteljeve učiteljevo družino ♪
  15.      učiteljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od učiteljevati: upokojiti se po dolgoletnem učiteljevanju ♪
  16.      učiteljeváti  -újem nedov. (á ȗ) biti učitelj: v tem kraju učiteljuje že dvajset let ♪
  17.      učlovečevánje  -a s (ȃ) glagolnik od učlovečevati: proces učlovečevanja / iskanje etičnih pravil sovpada s človekovim učlovečevanjem ♪
  18.      učlovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati 2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje ♪
  19.      učvrstítev  -tve ž (ȋ) redko utrditev, okrepitev: učvrstitev nasipa / učvrstitev mišic / učvrstitev oblasti ♪
  20.      učvrščevánje  -a s (ȃ) redko utrjevanje, krepitev: učvrščevanje nasipov / učvrščevanje telesa ♪
  21.      učvrščeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko utrjevati, krepiti: učvrščevati podpornike / učvrščevati zdravje / učvrščevati prijateljske vezi ♪
  22.      udejstvítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od udejstviti: udejstvitev nalog, sklepov / udejstvitev literarnega junaka ♪
  23.      udeleževánje  -a s (ȃ) glagolnik od udeleževati se: udeleževanje sestankov je obvezno ♪
  24.      udeleževáti se  -újem se nedov. (á ȗ) biti (večkrat) eden od osebkov kake dejavnosti: udeleževati se iger, plesa, pogovorov / udeleževati se družabnega življenja ♪
  25.      udeležítev  -tve ž (ȋ) udeležba: udeležitev lova ♪

   3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA