Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (379-403)


  1.      devíčar  -ja m (ȋ) num. ogrski zlatnik s podobo Matere božje ♪
  2.      devíčica  -e ž (í) 1. iron. devica: dela se nedolžno devičico // ekspr. mlado dekle: neizkušena šestnajstletna devičica 2. nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica ♪
  3.      devíčka  -e ž (í) šalj. devica: pazili so nanj kakor mati na svojo hčerko devičko // ekspr. mlado dekle: zagledal se je v devičko iz sosednje hiše ♪
  4.      devíčnica  -e ž (ȋ) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica ♪
  5.      devíčnik  -a m (ȋ) moški, ki še ni spolno občeval: ta je še devičnik / ekspr.: ostal bo devičnik; star, zakrknjen devičnik ♪
  6.      deviírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. odmikati se od normalnega, pravega, odklanjati se: birokracija je bedela nad tem, da umetnost ne bi deviirala; preh. človeka deviirajo lastni interesi ♪
  7.      devinkulácija  -e ž (á) fin. odprava, ukinitev vinkulacije: devinkulacija zavarovalne police ♪
  8.      devinkulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. odpraviti, ukiniti vinkulacijo: devinkulirati hranilno knjižico ♪
  9.      devínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Devin: devinski grad ♦ bot. devinski gaber kraški gaber ♪
  10.      devíški  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec ♦ anat. deviška kožica kožna guba ob vhodu v nožnico; himen; biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; čeb. deviško satje satje, ki še ni zaleženo 2. ekspr. ohranjen v prvotnem stanju: deviški pragozdovi, gorski vrhovi; deviška narava, zemlja / deviški sneg devíško prisl.: deviško bel sneg; deviško čist; deviško lep obraz ♪
  11.      devíškost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deviškega: dekletova deviškost; deviškost njenega telesa / ekspr. deviškost mladih brez ♪
  12.      devíštvo  -a s (ȋ) deviško stanje: dekletovo devištvo / izgubiti, vzeti devištvo; zaobljubila je večno devištvo / ekspr. devištvo pokrajine ♪
  13.      devíza  -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova deviza je bila zmeraj: zmagati za vsako ceno; dobro živeti, to je njihova deviza; začeti moramo znova, in to pri najmlajših, je naša deviza / njihova deviza na zastavi je: v slogi je moč ♪
  14.      devíze  -víz ž mn. (ȋ) 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize // obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami ♪
  15.      devízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo devízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne ♪
  16.      devíznopráven  -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na devizno pravo: deviznopravni predpisi ♪
  17.      devocionálije  -lij ž mn. (á ȃ) rel. nabožni predmeti: trgovina z devocionalijami ♪
  18.      devójčica  -e ž (ọ̑) nar. deklica: mlada devojčica ♪
  19.      devójka  -e ž (ọ̑) nar. dekle: brhka, lepa devojka ♪
  20.      devolúcija  -e ž (ú) jur. pravica višjega organa, da prevzame kako zadevo iz pristojnosti nižjega organa ♪
  21.      devón  -a m (ọ̑) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile prve dvoživke ♪
  22.      devónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na devon: devonski skladi / devonske rastline ♪
  23.      devóten  in devôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pretirano vdan nadrejenim; klečeplazen, hlapčevski: ni maral devotnih ljudi / devotno vedenje devótno in devôtno prisl.: devotno pozdravljati ♪
  24.      devótnost  in devôtnost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. pretirana vdanost nadrejenim; klečeplaznost, hlapčevstvo: odbijajoča devotnost ♪
  25.      devtêrij  -a m (é) kem. stabilni težki izotop vodika, težki vodik: jedro devterija; odkritje devterija ♪

   254 279 304 329 354 379 404 429 454 479  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA