Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (3.776-3.800) 
- sporazumljeválen -lna -o prid. (ȃ) star. sporazumevalen: sporazumljevalni jezik med njima je francoščina ♪
- sporočeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj sporoča: sporočevalec in naslovnik ♪
- sporočeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sporočanje: sporočevalni namen besedila / sporočevalno sredstvo ♪
- sporočítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sporočiti: sporočitev naslova ♪
- spostavítev -tve ž (ȋ) vzpostavitev: spostavitev telefonske zveze / spostavitev dobrih odnosov ♪
- spošéviti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. skriviti, spačiti: kap mu je spoševila del obraza ♪
- spoznátev -tve ž (ȃ) star. spoznanje: spoznatev resnice / njegovih spoznatev niso hoteli poslušati ♪
- sprašítev -tve ž (ȋ) čeb. spolna združitev: sprašitev matice ♪
- spregátev -tve ž (ȃ) glagolnik od spregati: spregatev (glagola) v ednini; spregatev in sklanjatev / ponavljati spregatve ♪
- spremenítev tudi izpremenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spremeniti: spremenitev načrta, sklepa / presenetila jih je njegova spremenitev / spremenitev vode v paro ♪
- spreminjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj spreminja: naprednjaki in spreminjevalci družbe ♪
- spreminjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine ♦ jur. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog ♪
- spremljeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga spremlja: posloviti se od spremljevalca; pozdravil je znanko in njenega spremljevalca / spremljevalec v rešilnem avtomobilu; uradni spremljevalec / orkester je bil dober spremljevalec njenega petja; pren. slabokrvnost in drugi spremljevalci telesnega razvoja // kdor se sproti seznanja s čim: spremljevalci političnega dogajanja ♪
- spremljeválen -lna -o prid. (ȃ) ki koga, kaj spremlja: spremljevalne vojaške enote / spremljevalni pojavi industrializacije ♪
- spremljeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od spremljevalec: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / bila je redna spremljevalka političnega dogajanja ♪
- spremljevánje -a s (ȃ) glagolnik od spremljevati: spremljevanje otrok v šolo / peti ob spremljevanju kitare ♪
- spremljeváti -újem nedov. (á ȗ) star. spremljati: spremljeval jo je domov / spremljevati koga na klavirju ♪
- sprenevéda -e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda ♪
- sprenevédanje -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja ♪
- sprenevédast -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi ♪
- sprenevédati se -am se nedov. (ẹ́) delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati sprenevedajóč se -a -e: sprenevedajoč se je rekel, da ga ne pozna; prisl.: sprenevedajoče pogledati ♪
- sprenevédav -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti ♪
- sprenevédavost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sprenevedavega človeka: moti jih njegova sprenevedavost / hoče si ga pridobiti z mladostno sprenevedavostjo ♪
- Spréngerjev -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
- spreobračeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor spreobrača: spreobračevalec delomrznežev / spreobračevalci poganov ♪
3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 
