Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (3.601-3.625)
- sámoutrjevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje ♪
- sámozadovoljevánje -a s (ȃ-ȃ) draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi ♪
- sámozadovoljeváti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro sámozadovoljujóč se -a -e: samozadovoljujoči se mladi ljudje ∙ publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe ♪
- sámozadovoljítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev ♪
- sámozaničevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja ♪
- sámozatajeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje ♪
- sámozatajevánje -a s (ȃ-ȃ) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok ♪
- sanseviêrija -e ž (é) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije ♪
- sárajevski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice ♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno ♪
- sebevídnost -i ž (í) knjiž. samozavedanje: sposobnost sebevidnosti ♪
- sečevòd -óda m (ȍ ọ́) anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur: vnetje sečevoda ♪
- sédemdnéven -vna -o [dǝm] prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki traja sedem dni: sedemdnevni izlet, tečaj ♪
- sedévati -am nedov. (ẹ́) star. posedevati, sedeti: tam je nekoč sedevala družina; sedevali so po klopeh, za mizo; ure in ure nepremično sedeva / ob večerih sedeva v kavarni / skupaj so sedevali v šolskih klopeh ♪
- segreválen -lna -o [sǝg in seg] prid. (ȃ) nanašajoč se na segrevanje: segrevalne naprave / segrevalna tehnika ♪
- segrévanje -a [sǝg in seg] s (ẹ́) glagolnik od segrevati: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja ♦ elektr. indukcijsko segrevanje; teh. infrardeče segrevanje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
- segrévati -am [sǝg in seg] nedov. (ẹ́) delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati segrévati se postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva ♪
- selítev -tve ž (ȋ) glagolnik od seliti: selitev iz enega stanovanja v drugo / prisilna selitev / selitev tiskarne / proučevati selitve Slovanov / selitev delovne sile iz vasi v mesta / selitev ptic; selitev rib iz hladnih rek v topla morja ● publ. poleti se začne prava selitev narodov se začnejo množična turistična potovanja ♪
- semenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od semeniti: zgodnja semenitev; cvetenje in semenitev dreves, vrtnic / semenitev krav ♪
- sestavítev -tve [sǝs in ses] ž (ȋ) glagolnik od sestaviti: sestavitev stroja / izhodišča za sestavitev plana / sestavitev nove vlade ♪
- sestrelítev -tve [sǝs in ses] ž (ȋ) glagolnik od sestreliti: sestrelitev letala ♪
- sestreljeváti -újem [sǝs in ses] nedov. (á ȗ) s streli, streljanjem povzročati, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreljevati nasprotnikova letala ♪
- sešteválen -lna -o [sǝš in seš] prid. (ȃ) nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis ♪
- sešteválka -e [sǝš in seš] ž (ȃ) adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča seštevanje ♪
- sešteválnik -a [sǝš in seš] m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika za seštevanje ♪
- seštévanec -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci ♪
3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701