Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (3.529-3.553)


  1.      rótorjev  -a -o (ọ̑) pridevnik od rotor: rotorjeva oblika ♪
  2.      rousseaujevski  -a -o [rusój-] prid. (ọ̑) tak kot pri Rousseauju: rousseaujevski vzgojni nazori; rousseaujevska sentimentalnost ♪
  3.      rousseaujevstvo  -a [rusój-] s (ọ̑) Rousseaujevi filozofski nazori o družbi in vzgoji ali na njih temelječa miselnost: vpliv rousseaujevstva na romantiko / moderno rousseaujevstvo ♪
  4.      róževec  -vca m (ọ̑) min. poldrag kamen rožnate barve: mizica iz roževca ♪
  5.      roževína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase: roževina na parkljih se obrablja; obrezati kopitno roževino; plast roževine; počasna rast roževine // snov iz tega tkiva: glavnik iz roževine / umetna roževina ♪
  6.      roževínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na roževino: roževinast oklep pri raku; roževinasta luska, tvorba / roževinast glavnik; roževinasti gumbi; očala z roževinastimi okviri ♪
  7.      rožíčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na rožič ali rožičevec: rožičevo drevo / rožičeva moka / rožičeva potica ♪
  8.      rožíčevec  -vca m (í) južno drevo z rjavimi užitnimi sadovi v obliki stroka: med oljkami so rastli tudi rožičevci ♪
  9.      rújev  -a -o (ȗ) pridevnik od ruj: rujevo listje ♪
  10.      rujevína  -e ž (í) bot. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, Pistacia: tam rastejo oljke in rujevina ♪
  11.      rúšev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na rušje: ruševe veje / rušev grm ♪
  12.      rúševčev  -a -o (ú) pridevnik od ruševec: klobuk z ruševčevimi krivci za trakom ♪
  13.      rúševec  -vca m (ú) večja gorska ptica temne barve z zakrivljenimi bleščečimi se peresi v repu: ruševec je grulil in skakal; ustreliti ruševca; krivci ruševca ♪
  14.      rúševina  -e ž (ú) star. ruša: kolesa so se pogrezala v mehko ruševino ♪
  15.      ruševína  -e ž (í) nav. mn. ostanki nasilno podrte stavbe, stavb: po potresu so odstranili ruševine; kup ruševin / umreti pod ruševinami / ruševine rimskega mesta razvaline; pren., ekspr. ruševine imperializma; ruševine življenja ∙ ekspr. dvigniti deželo iz ruševin odpraviti posledice opustošenja, razdejanja; ekspr. ob koncu vojne je bila država v ruševinah opustošena, razdejana ♪
  16.      ruševínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ruševino, razvalino: odkopavati ruševinske plasti / ruševinski psi psi, izučeni za reševanje izpod ruševin ♪
  17.      rúševje  -a s (ú) 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni 2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja ♪
  18.      rúševka 1 -e ž (ú) samica ruševca: ruševka z mladiči ♪
  19.      rúševka 2 -e ž (ú) vrtn. rušinka: dodati rastlini ruševko ♪
  20.      rúševnat  -a -o prid. (ú) redko rušnat: ruševnata tla ♪
  21.      rušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od rušiti: rušitev poškodovanih hiš ♪
  22.      sadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od saditi: saditev krompirja / jesenska, spomladanska saditev; saditev v vrste ♪
  23.      sádjevec  -vca m (á) mošt ali žganje iz sadja: delati sadjevec; kozarec sadjevca ♪
  24.      sámčevski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na samec 2: samčevska osamljenost, sitnost / peljal jih je v svojo samčevsko sobo samsko sobo ♪
  25.      sámčevstvo  -a s (á) star. samstvo: ta zakrknjeni samec se je še norčeval iz svojega samčevstva ♪

   3.404 3.429 3.454 3.479 3.504 3.529 3.554 3.579 3.604 3.629  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA