Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (3.504-3.528)


  1.      revólver  -ja m (ọ́) lahko ročno orožje s kratko cevjo: potegniti revolver iz toka; ustreliti z revolverjem; kavboj z revolverjem za pasom / damski revolver ◊ teh. vrtljiva naprava pri mikroskopu z več objektivi ♪
  2.      revolveráš  -a m (á) zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev // junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš ♪
  3.      revólverski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na revolver: revolverski naboji; revolverska cev / revolverski strel ● slabš. revolverski časopis časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebino ◊ teh. revolverska stružnica stružnica, pri kateri so obdelovalna orodja nameščena v glavi, ki se da hitro zasukati ♪
  4.      révsati  -am nedov. (ẹ̑) revskati: pes revsa / oče je spet revsal nanjo ♪
  5.      révsk  -a tudi rèvsk rêvska m (ẹ̑; ȅ ē) posamezen glas pri revskanju: slišati revsk // revskanje: pasji revsk je utihnil ♪
  6.      révskanje  tudi rêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od revskati: divje revskanje psov / naveličal se je njenega revskanja ♪
  7.      révskati  -am tudi rêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes je revskal in se zaganjal vanj; pren. topovi so revskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: prišel sem po nasvet, vi pa revskate name / dovolj vas imam, je revskal ♪
  8.      révskniti  -em tudi rêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: pes je revsknil; pren. top je nekajkrat revsknil 2. slabš. zadirčno reči: izgini, je revsknil / ženska je nekaj jezno revsknila proti nam ♪
  9.      révsniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) revskniti: pes je revsnil in se zagnal vanj / ne ganite se, je revsnil poročnik ♪
  10.      révščina  -e ž (ẹ́) 1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini 2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina 3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino 4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina ● ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten ♪
  11.      revšè  -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek, navadno otrok: revše ima komaj tri mesece; revše je že zgodaj ostalo brez staršev / kot nagovor ti ubogo revše 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: kaj nam pa more tako revše; to revše si nič ne upa // nepomemben človek: takole revše se ne more primerjati z nami ♪
  12.      rezátev  -tve tudi rezátva -e ž (ȃ) nar. vzhodno obrezovanje (vinske) trte: v vinogradu se je začela rezatev ♪
  13.      režisêrjev  -a -o (ȇ) pridevnik od režiser: režiserjeva zamisel; režiserjevo delo z igralci ♪
  14.      ríbezljev  -a -o prid. (ȋ) redko ribezov: ribezljev grm / ribezljevo vino ♪
  15.      ríbezljevec  -vca m (ȋ) redko 1. ribezov sok: ribezljevec in malinovec 2. ribezovo vino: piti ribezljevec ♪
  16.      ríbičevka  -e ž (ȋ) star. ribičeva žena: stara ribičevka je zbolela ♪
  17.      rížev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na riž: riževa slama; riževo zrno / riževa moka; v japonskem okolju riževo vino, žganje / riževo polje ♦ gastr. rižev narastek ♪
  18.      ríževka  -e ž (ȋ) bot. trava s klaski v latu in golimi ali dlakavimi krovnimi plevami, Oryzopsis: zelenkasta riževka ♪
  19.      robévnica  -e ž (ẹ̑) nar. gorenjsko sekira z majhnim rezilom in dolgim toporiščem: opirati se na robevnico; pastirji so se branili pred volkovi z robevnico ♪
  20.      robínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na robinijo: robinijevo cvetje / robinijev gozd ♪
  21.      rodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od roditi: naloga žene je bila roditev / z obrezovanjem pripraviti veje za roditev ♪
  22.      rojévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od rojevati: rojevanje otrok / rojevanje protislovij ♪
  23.      rojévati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati iz rodil otroka: rojevati brez zdravniške pomoči; z lahkoto rojevati // dajati, posredovati življenje komu kot mati: v tej starosti ženske še rojevajo; rojevale so dosti otrok 2. ekspr. povzročati nastanek česa: take razprave rojevajo nasprotja / gorata, skalnata pokrajina rojeva svojevrstne značaje / dvom, sum, ki ga rojeva strah rojévati se 1. prihajati iz rodil: pomagal je otroku, ki se je rojeval // začenjati živeti ob prihodu iz rodil: v teh krajih se rojeva čedalje manj otrok / ljudje se rojevajo, živijo in umirajo 2. ekspr. nastajati, pojavljati se: zapisoval je misli, kakor so se mu rojevale / prikazovati razmere, v katerih se je rojevala nova Jugoslavija / zunaj se že rojeva pomlad; rojeva se nov dan dani se // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njima se rojeva ljubezen, prijateljstvo; začela so se rojevati protislovja rojevajóč -a -e: rojevajoča mati; rojevajoče se društvo ♪
  24.      rokokójevski  -a -o prid. (ọ̑) rokokojski: rokokojevsko okrasje ♪
  25.      rotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od rotiti: ni maral poslušati njihovih rotitev / rotitev hude ure / mrmrati skrivnostne rotitve zarotitvene obrazce ♪

   3.379 3.404 3.429 3.454 3.479 3.504 3.529 3.554 3.579 3.604  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA