Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (3.401-3.425)



  1.      razumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razumevati ali razumeti: učiti se brez razumevanja; pomagati bralcem k boljšemu razumevanju poezije; ekspr. ključ za razumevanje problema / napačno razumevanje predpisov / tradicionalno razumevanje družine / ženino razumevanje mu veliko pomeni; prositi za razumevanje / imeti razumevanje za mlade; kazati razumevanje za težave drugih; publ. pri njih ne najde razumevanja; sprejeti koga z razumevanjem / kot vljudnostna fraza hvala za razumevanje / dobro razumevanje angleškega jezika / v tej družini ni razumevanja; veliko medsebojno razumevanje in prijateljstvo
  2.      razumévati  -am nedov. (ẹ́) 1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: knjiga bo bralcem pomagala razumevati aktualne procese v naši družbi; začenja razumevati, da je življenje resna stvar ∙ star. nič več ni razumevala se zavedala 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: svoj položaj napačno razumeva; tako so to besedo razumevali tudi njegovi somišljeniki 3. postajati sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: pomalem začenja razumevati tujo govorico // postajati sposoben dojeti vsebino česa sploh: otrok govor vse bolje razumeva in se vedno bolje izraža / razumevati duha nove dobe razumevajóč -a -e 1. deležnik od razumevati: prerekali so se zaradi te besede, razumevajoč jo vsak po svoje; dobro razumevajoč svoj položaj 2. ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: hotel je biti razumevajoč predstojnik; do hčerke je zelo razumevajoč / razumevajoč nasmeh; razumevajoče oči; prisl.: razumevajoče pogledati
  3.      razuméven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. razumen, pameten: razumeven človek ∙ star. to je težko razumevno razumljivo razumévno prisl.: razumevno so se pogovorili
  4.      razumévnost  -i ž (ẹ́) star. razum, pamet: občudovali so fantovo razumevnost
  5.      razuševánje  -a s () glagolnik od razuševati: med taboriščniki so opravili razuševanje
  6.      razuševáti  -újem nedov.) sistematično odpravljati, uničevati uši: razuševati s paro / razuševati potnike
  7.      razvedrítev  -tve ž () glagolnik od razvedriti: razvedritev gostov; priložnosti za zabavo in razvedritev
  8.      razvejítev  -tve ž () glagolnik od razvejiti: razvejitev stebla / razvejitev žile, živca / razvejitev študija
  9.      razveljavítev  -tve ž () glagolnik od razveljaviti: razveljavitev določil, zakona / razveljavitev dogovora, odločbe / razveljavitev gola zaradi napake igralca
  10.      razveseljeválec  -lca [c] m () knjiž. kdor razveseljuje: bil je dober igralec in razveseljevalec občinstva
  11.      razveseljeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od razveseljevalec
  12.      razveseljevánje  -a s () glagolnik od razveseljevati: razveseljevanje otrok z igračami in knjigami / razveseljevanja je iskal v pijači
  13.      razveseljeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da postane kdo vesel: razveseljevati otroke / ekspr. ptičje petje mu je razveseljevalo uho razveseljeváti se star. zabavati se: družba se je razveseljevala na vrtu razveseljujóč -a -e: razveseljujoče igre; srce razveseljujoče petje
  14.      razvidévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. ugotavljati, spoznavati: vedno bolj so razvidevali potrebo po napredku
  15.      razvlačeváti  -újem nedov.) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo površino: razvlačevati testo 2. ekspr. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa: domači igralci so igro razvlačevali
  16.      razvlaknjeválnik  -a m () teh. stroj za drobljenje v vlakna: tovarna ima dva razvlaknjevalnika
  17.      razvlaknjeváti  -újem nedov.) teh. drobiti v vlakna: razvlaknjevati les
  18.      razvodenítev  -tve ž () glagolnik od razvodeniti: razvodenitev delavskega gibanja / razvodenitev razprave
  19.      razvrednotévati  -am nedov. (ẹ́) fin. razvrednotovati: razvrednotevati denar
  20.      razvrstítev  -tve ž () 1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto ♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov)
  21.      razvrščeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor razvršča: razvrščevalec gradiva
  22.      razvrščeválen  -lna -o prid. () po katerem se kaj razvršča: razvrščevalna metoda
  23.      razžalítev  -tve ž () glagolnik od razžaliti: tožil ga je zaradi razžalitve / vsi so imeli njegove besede za razžalitev / razžalitev časti ♦ jur. besedna, dejanska, simbolična razžalitev
  24.      razžarévati  -am nedov. (ẹ́) s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarevati kose kovine / sol razžarevajo tako dolgo, da se popolnoma prečisti
  25.      razživítev  -tve ž () knjiž. poživitev: trudil se je za razživitev družabnega življenja

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA