Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (3.376-3.400)
- razstreljeváti -újem nedov. (á ȗ) z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe; razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale ♪
- razstrupítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razstrupiti: razstrupitev plina ♪
- razstrupljeválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava ♪
- razstrupljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razstrupljevati: razstrupljevanje plina, odpadne vode ♪
- razstrupljeváti -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati strup iz česa: razstrupljevati plin ♪
- razsvečeváti -újem nedov. (á ȗ) zastar. razsvetljevati: luna mu je razsvečevala pot ♪
- razsvetlítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razsvetliti: ta svetilka zadostuje za razsvetlitev sobe; naravna, umetna razsvetlitev / potreboval bi razsvetlitve razsvetljenja ♪
- razsvetljeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: razsvetljevalci in drugi odrski delavci 2. prosvetitelj: narodni buditelj in razsvetljevalec ♪
- razsvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljevanje: razsvetljevalna priprava / razsvetljevalna tehnika / razsvetljevalne težnje; razsvetljevalno delovanje ♪
- razsvetljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razsvetljevati: razsvetljevanje javnih prostorov; razsvetljevanje z reflektorji / razsvetljevanje ljudi / razsvetljevanje dejstev ♪
- razsvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: močna luč razsvetljuje križišče; razsvetljevati mesto, ulice; razsvetljevati z reflektorji / pot mu je razsvetljevala mesečina; pren., ekspr. njen obraz je razsvetljeval prijeten nasmeh ∙ ekspr. s svojim tovarištvom nama je razsvetljeval življenje ga delal lepšega, prijetnejšega 2. s poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: kot učitelj je razsvetljeval mladino; načrtno razsvetljevati ljudi 3. redko razjasnjevati, pojasnjevati: razprava razsvetljuje probleme delavskega gibanja razsvetljujóč
-a -e: vse pristanišče razsvetljujoča luč; razsvetljujoča moč knjige ♪
- razširítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razširiti: razširitev ceste; načrt za razširitev stanovanja / bolezenska razširitev srca, žil / razširitev programa / razširitev in okrajšava besedila / razširitev kroga naročnikov / razširitev gospodarskega sodelovanja / do razširitve te tehnike je prišlo šele v zadnjem času ♦ lingv. razširitev naglašenih samoglasnikov ♪
- razširjeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj razširja: razširjevalec novih idej, vere / razširjevalec gledališke kulture; razširjevalci tiska / razširjevalci teh semen so ptice raznašalci ♪
- razširjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razširjanje: razširjevalna priprava ♦ mont. razširjevalni sveder ♪
- razširjeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od razširjevalec: razširjevalka novih idej ♪
- razširjevánje -a s (ȃ) redko širjenje, razširjanje: razširjevanje lažnih vesti / razširjevanje knjig med ljudi ♪
- razširjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko širiti, razširjati: razširjevati nove ideje / svoje pesmi je razširjeval v rokopisu ♪
- razštévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. s štetjem razdeljevati: razštevati denar ♪
- raztegnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od raztegniti: raztegnitev elastike / raztegnitev usnja ♪
- razteleševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. obducent: razteleševalec je končal obdukcijo ♪
- razteleševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razteleševanje: razteleševalni nož / razteleševalni prostori ♪
- razteleševálnica -e ž (ȃ) knjiž. secirnica: delal je v razteleševalnici ♪
- razteleševánje -a s (ȃ) glagolnik od razteleševati: razteleševanje trupel ♪
- razteleševáti -újem nedov. (á ȗ) med. preiskovati truplo z rezanjem zaradi ugotovitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb: razteleševati trupla ♪
- raztopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od raztopiti: raztopitev soli v vodi ♪
3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476