Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (3.301-3.325)



  1.      razmnoževánje  -a s () glagolnik od razmnoževati: ukvarjati se z razmnoževanjem cvetlic; razmnoževanje rastlin z gomolji / razmnoževanje tiskovin; stroj za razmnoževanje / proučevati razmnoževanje živali / čezmerno razmnoževanje ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje; nespolno, spolno razmnoževanje
  2.      razmnoževáti  -újem nedov.) 1. delati, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnoževati rastline; razmnoževati s potaknjenci, semenom 2. izdelovati več kopij besedila, slike: razmnoževati letake; razmnoževati na ciklostilu razmnoževáti se 1. postajati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: bakterije se hitro razmnožujejo 2. nastajati kot nov organizem iz že obstoječih: rastline se razmnožujejo na različne načine ♦ biol. nespolno brez oploditve, spolno se razmnoževati z oploditvijo; bot. razmnoževati se s sporami razmnoževán -a -o: rokopisna in preprosto razmnoževana glasila
  3.      razmnožítev  -tve ž () glagolnik od razmnožiti: razmnožitev rastlin s potaknjenci / razmnožitev tiskovin / hitra razmnožitev bakterij
  4.      raznarodítev  -tve ž () glagolnik od raznaroditi: nevarnost raznaroditve
  5.      razneževáti  -újem nedov.) 1. vzbujati pri kom nežnost: ta misel ga je razneževala 2. knjiž., redko razvajati: razneževati otroka razneževáti se čutiti, izražati nežnost: ob pogledu nanjo se je razneževal
  6.      razodévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razodevati: razodevanje otrok / razodevanje misli, načrtov / razodevanje humanističnih idej v umetniškem delu
  7.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje
  8.      razodtujevánje  -a s () knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka
  9.      razoroževánje  -a s () glagolnik od razoroževati: razoroževanje ujetnikov
  10.      razoroževáti  -újem nedov.) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled
  11.      razorožítev  -tve ž () glagolnik od razorožiti: razorožitev sovražnih vojakov / prizadevanje za razorožitev
  12.      razosebítev  -tve ž () glagolnik od razosebiti: vzroki za razosebitev človeka
  13.      razpaljeváti  -újem nedov.) star. 1. razvnemati, podžigati: to je razpaljevalo njihove strasti 2. spodbujati, navduševati: s svojimi besedami je razpaljeval ljudi k delu
  14.      razpečeválec  -lca [c] m () kdor razpečuje: razpečevalci mamil / knjiž. ta knjigarnar je vnet razpečevalec slovenskega tiska v Ameriki razširjevalec
  15.      razpečeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razpečevanje: razpečevalna sredstva / razpečevalna mreža
  16.      razpečeváti  -újem nedov.) razpečavati: razpečevati ponarejene bankovce, mamila
  17.      razpeljeváti  -újem nedov.) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljevati vrvi / razpeljevati vinsko trto po zidu 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je razpeljevala mladiče 3. redko razvažati: razpeljevati gnoj
  18.      razperítev  -tve ž () glagolnik od razperiti: razperitev zob pri žagi
  19.      razpévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. ekspr. začenjati glasno peti: počasi so se pevci razpevali
  20.      razplamenévati  -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plameneti: veter je razplameneval kresove; ogenj se razplameneva; pren. zbirali so somišljenike in razplamenevali boj na tem ozemlju; upor se je čedalje bolj razplameneval
  21.      razplamtévati  -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamteval ogenj; po hribu so se razplamtevali kresovi; pren. s tem so razplamtevali sovraštvo med narodi
  22.      razplinjevánje  -a s () glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla
  23.      razplinjeváti  -újem nedov.) teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo
  24.      razplodítev  -tve ž () knjiž. razmnoževanje: poskrbeti za razploditev kake živali / način razploditve
  25.      razplojeválen  -lna -o prid. () knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost

   3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA