Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (3.254-3.278) 
- razgrnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razgrniti: razgrnitev zemljevida / javna razgrnitev razvojnih programov ♪
- raziskoválčev -a -o [u̯č tudi lč] (ȃ) pridevnik od raziskovalec: ocena raziskovalčevega dela ♪
- razjasnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razjasniti: nenadna razjasnitev / novejše študije so pripomogle k razjasnitvi nekaterih vprašanj / jutri bo oblačno s kratkotrajnimi razjasnitvami ♪
- razjasnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razjasnjevati: razjasnjevanje dejstev, stališč / njegovo razjasnjevanje se nam ni zdelo verjetno ♪
- razjasnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje ♪
- razkliceváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razglašati: razklicevati nove uredbe ● zastar. prodajalci so razklicevali svoje blago glasno ponujali ♪
- razkričeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. kriče razglašati: razkričevati novice, razglas / preveč je razkričeval svoje zasluge ♪
- razkrojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razkraja: razkrojevalci odmrlih rastlin in živali / knjiž. razkrojevalci delavske enotnosti ♪
- razkrojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkrojevanje: razkrojevalni proces / razkrojevalno delovanje bakterij / razkrojevalne ideje ♪
- razkrojeválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od razkrojevalec: bakterije so razkrojevalke organskih snovi / razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov ♪
- razkrojevánje -a s (ȃ) glagolnik od razkrojevati: razkrojevanje snovi; proces razkrojevanja / razkrojevanje enotnosti ♪
- razkrojeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: razkrojevati hranilne snovi 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: to je začelo razkrojevati stranko / razkrojevati delavsko enotnost ♪
- razkropítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razkropiti: razkropitev demonstrantov; razkropitev prebivalstva ♪
- razkuževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor opravlja razkuževanje: delo razkuževalcev ♪
- razkuževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkuževanje: razkuževalna priprava; razkuževalno sredstvo / razkuževalna postaja ♪
- razkuževálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki opravlja razkuževanje: delo razkuževalk ♪
- razkuževálnica -e ž (ȃ) prostor za razkuževanje: odnesti okužene predmete v razkuževalnico ♪
- razkuževálnik -a m (ȃ) priprava za razkuževanje: uporaba razkuževalnikov ♪
- razkuževánje -a s (ȃ) glagolnik od razkuževati: razkuževanje obleke, rok; sredstvo za razkuževanje ♪
- razkuževáti -újem nedov. (á ȗ) uničevati kužne klice: razkuževati obleko, roke, vodo; razkuževati z arniko ♪
- razkužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razkužiti: razkužitev rok ♪
- razlastítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razlastiti: razlastitev veleposestnikov / razlastitev zemljišč za gradnjo stanovanjskega naselja / revolucionarna razlastitev vladajočega razreda ♪
- razlaščeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razlaščuje: država v vlogi razlaščevalca // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: razlaščanje razlaščevalcev ♪
- razlaščevánje -a s (ȃ) glagolnik od razlaščevati: razlaščevanje veleposestnikov / razlaščevanje zemlje ♪
- razlaščeváti -újem nedov. (á ȗ) uradno odvzemati lastninsko pravico v korist družbe: razlaščevati veleposestnike / razlaščevati zemljišča ♪
3.129 3.154 3.179 3.204 3.229 3.254 3.279 3.304 3.329 3.354 
