Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (3.201-3.225)
- ravnáteljev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ravnatelje: ravnateljeva pisarna ♦ šol. ravnateljev dan nekdaj dan, ki ga ravnatelj šole enkrat na leto določi kot pouka prost dan, zlasti za kulturne, športne dejavnosti ♪
- ravnateljevánje -a s (ȃ) glagolnik od ravnateljevati: med njegovim ravnateljevanjem je prišlo do mnogih sprememb v zavodu ♪
- ravnateljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti ravnatelj: ravnateljeval je petnajst let ♪
- razbesnévati se -am se nedov. (ẹ́) ekspr. postajati (bolj) silovit: boj, nevihta se razbesneva ♪
- razbistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razbistriti: razbistritev vprašanj / prihod čet OZN bo pripomogel k razbistritvi položaja ♪
- razbolévati -am nedov. (ẹ́) 1. nav. 3. os. povzročati, da kaj postane (zelo) boleče: dvigovanje težkih predmetov ramo razboleva 2. knjiž. povzročati, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: z njim se je težko pogovarjati, vse ga razboleva; razboleva se ob misli na dom razbolévati se nav. 3. os. postajati (zelo) boleč: koleno se že spet razboleva ♪
- razbremenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razbremeniti: razbremenitev vozila / razbremenitev motorja / z oporo doseči razbremenitev poškodovane roke / prizadevanja za razbremenitev zaposlene žene ♪
- razbremenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbremenjevanje: razbremenjevalno razkladanje / razbremenjevalne okoliščine ♪
- razbremenjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. jemati breme, težek predmet s česa: razbremenjevati tovorno vozilo; pren. s pripovedovanjem si je razbremenjeval vest 2. delati, da ima kdo manj dela, dolžnosti: gospodinjski stroji razbremenjujejo zaposlene ženske / razbremenjevati koga skrbi ♪
- razcepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razcepiti: razcepitev debla, polena / razcepitev je stranko zelo oslabila / razcepitev države / razcepitev ogljikovodikov; razcepitev števila ♪
- razčistítev -tve ž (ȋ) razčiščenje: prizadevali so si za razčistitev problemov ♪
- razčiščeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. s katerim se razčiščuje: razčiščevalni pogovori v društvu ♪
- razčiščevánje -a s (ȃ) glagolnik od razčiščevati: razčiščevanje pogledov, stališč; razčiščevanje spornih vprašanj ♪
- razčiščeváti -újem nedov. (á ȗ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotavljati pravo vsebino, bistvo česa: razčiščevati probleme, vprašanja; take zadeve se razčiščujejo samo v navzočnosti prič ♪
- razčlenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka ♪
- razčlenjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ugotavlja sestavne dele česa: dober, površen razčlenjevalec; razčlenjevalec razmer ♪
- razčlenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razčlenjevanje: razčlenjevalna metoda / kritično razčlenjevalni opis razmer ♪
- razčlenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela ♪
- razčlenjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino // delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti ∙ pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati razčlenjujóč -a -e: površno razčlenjujoč probleme, je marsikdaj napačno sklepal; razčlenjujoč človek ♪
- razčlovečeváti -újem nedov. (á ȗ) odvzemati, odstranjevati človeške vrednote, dostojanstvo: vojne človeštvo razčlovečujejo razčlovečujóč -a -e: razčlovečujoče posledice potrošniške miselnosti ♪
- razdelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razdeliti: razdelitev zemljišča na parcele / glasovati proti razdelitvi podjetja / razdelitev učencev v več skupin / razdelitev dobička, hrane, plena / po proslavi bo razdelitev spričeval / blokovska razdelitev sveta ♪
- razdeljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razdeljuje: razdeljevalec časopisov, hrane ♪
- razdeljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdeljevanje: dobro organizirati razdeljevalno mrežo / razdeljevalne naprave ♪
- razdeljeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razdeljevalec: razdeljevalka malice ♪
- razdeljeválnica -e ž (ȃ) prostor za razdeljevanje: urediti razdeljevalnico mleka ♪
3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301