Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (3.129-3.153)


  1.      prizadévati  -am nedov. (ẹ́) 1. povzročati duševno bolečino, trpljenje: te besede so jo boleče prizadevale; njegova brezbrižnost jo prizadeva; ekspr. prizadevati v živo zelo / vsebina te pesmi, romana ga je vedno znova prizadevala vznemirjala // povzročati škodo, težave: slabe gospodarske razmere zelo prizadevajo delavce; ti ukrepi jih ne prizadevajo preveč 2. povzročati poškodbe, okvare: potresi prizadevajo zlasti stare stavbe / neustrezne delovne razmere prizadevajo delavce 3. povzročati, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: reklama ne sme prizadevati koristi drugih / publ. taki ukrepi prizadevajo osebne dohodke zaradi njih se osebni dohodki znižujejo, zmanjšujejo 4. z oslabljenim pomenom delati, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadevati komu bolečino, skrbi, žalost; nočem vam prizadevati hudega; prizadevati škodo // izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: prebivalstvo prizadevajo naravne nesreče; prizadevale so jih vojne in druge nadloge ● ta odredba nas ne prizadeva se nas ne tiče, nas ne zadeva prizadévati si delati, biti aktiven za dosego, uresničitev česa: učenci so si prizadevali za čim boljši uspeh; vztrajno si prizadevati za kaj / prizadevati si za dobro; prizadevati si za pravično družbeno ureditev / prizadeval si je biti duhovit, razumljiv; prizadeval si je prebiti fronto ∙ zelo so si prizadevali okrog njega mu stregli prizadeváje: začel je govoriti, prizadevaje si, da bi prevpil vse druge prizadevajóč -a -e: pozorno ga je poslušala, prizadevajoč si vse razumeti; za dobro si prizadevajoč človek ♪
  2.      prizadéven  -vna -o prid., prizadévnejši (ẹ́) ki si prizadeva: prizadeven učenec; delaven je in prizadeven; preveč je prizadeven // ki izraža, kaže prizadevnost: prizadevno delo, iskanje ∙ publ. prizadeven popis krajev natančen, skrben prizadévno prisl.: prizadevno se lotiti dela; prizadevno napisana razprava ♪
  3.      prizadévnež  -a m (ẹ̑) ekspr. prizadeven človek: delo znanega gledališkega prizadevneža; gorečneži in prizadevneži ♪
  4.      prizadévnik  -a m (ẹ̑) knjiž. prizadeven človek: slovenski slovstveni prizadevniki tistega časa ♪
  5.      prizadévnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost prizadevnega človeka: z vztrajno prizadevnostjo so veliko dosegli; strokovna, znanstvena prizadevnost; upoštevati učenčevo prizadevnost; prizadevnost pri delu ♪
  6.      priženítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priženiti se: priženitev na kmetijo / zemljo je dobil s priženitvijo ♪
  7.      proglasítev  -tve ž (ȋ) publ. razglasitev: proglasitev zmagovalcev ♪
  8.      propedévtika  -e ž (ẹ́) knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna // nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika ♪
  9.      prosévati  -am nedov. (ẹ́) presevati: sonce komaj proseva skozi oblake / svetloba proseva vrhove dreves / skozi meglo proseva modrina neba / iz njegovih pisem proseva sreča prosevajóč -a -e: prosevajoča svetloba prosévan -a -o: oblaki, prosevani od sončnih žarkov ♪
  10.      proséven  -vna -o prid. (ẹ̄) preseven, prosojen: proseven oblak / prosevne barve ♪
  11.      proslavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od proslaviti: proslavitev rojstnega dneva ♪
  12.      prospévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. razvijati se, uspevati: poljedelstvo dobro prospeva / nekatere rastline prospevajo samo v mokri zemlji ♪
  13.      prosvetljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces ♪
  14.      prosvetljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prosvetljevati: prosvetljevanje podeželskega prebivalstva / zdravstveno prosvetljevanje ♪
  15.      prosvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) s poučevanjem, izobraževanjem prizadevati si, da bi kdo mislil, delal brez predsodkov, razumno: prosvetljevati kmečko prebivalstvo / zdravstveno prosvetljevati ♪
  16.      prótiboljševíški  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) v začetku 20. stoletja ki je proti boljševizmu: protiboljševiške akcije ♪
  17.      prótidajátev  -tve ž (ọ̑-ȃ) dajatev, s katero se povrne določena dajatev: dobiti primerno protidajatev ♪
  18.      prótifevdálen  -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: protifevdalna miselnost; protifevdalne težnje ♪
  19.      prótihítlerjevski  -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: protihitlerjevski boj / publ. članice protihitlerjevske koalicije ♪
  20.      prótiobveščeválen  -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev: protiobveščevalni oddelek / protiobveščevalna služba ♪
  21.      prótirevolúcija  -e ž (ọ̑-ú) gibanje proti revoluciji z namenom uničiti njene dosežke in vzpostaviti prejšnje stanje: poraz protirevolucije ♪
  22.      prótirevolucíjski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je proti revoluciji: protirevolucijske sile ♪
  23.      prótirevolucionár  -ja m (ọ̑-á) kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej: oboroženi oddelki protirevolucionarjev ♪
  24.      prótirevolucionáren  -rna -o prid. (ọ̑-ā) ki je proti revoluciji: protirevolucionarno gibanje ♪
  25.      prótistorítev  -tve ž (ọ̑-ȋ) publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev ♪

   3.004 3.029 3.054 3.079 3.104 3.129 3.154 3.179 3.204 3.229  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA