Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (3.054-3.078)


  1.      prikrojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prikrojuje: prikrojevalec povesti; pren., ekspr. prikrojevalec človeških usod ∙ redko prikrojevalec moških oblek krojilec ♪
  2.      prikrojeválen  -lna -o prid. (ȃ) redko krojen: prikrojevalni tečaj / prikrojevalna miza ♪
  3.      prikrojeválnica  -e ž (ȃ) redko krojilnica: prikrojevalnica in šivalnica ♪
  4.      prikrojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prikrojevati: prikrojevanje zgodovinskih dogodkov; prikrojevanje poročil / prikrojevanje ženskih oblek ♪
  5.      prikrojeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vsebinsko spreminjati glede na kaj: opise je prikrojeval glede na svoje doživljaje; resnico prikrojuje po svoje 2. popravljati kroj, ukrojenost česa: ukrojene obleke je morala na več mestih prikrojevati / redko sama je prikrojevala in šivala obleke krojila ♪
  6.      prikrojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prikrojiti: prikrojitev besedila, scene ♪
  7.      prilagodévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prilagajati: ritem je treba prilagodevati vsebini pesmi; glasovi se prilagodevajo svojemu glasovnemu okolju / prilagodevati se svojim sodelavcem ♪
  8.      prilagodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prilagoditi: prilagoditev cest sodobnemu prometu / prilagoditev rastline, živali; prilagoditev organizma na visoke temperature / prilagoditev novemu okolju; sposobnost za socialno prilagoditev ♪
  9.      prilagojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilagojevanje, prilagajanje: prilagojevalna sposobnost / dolgotrajni prilagojevalni procesi ♪
  10.      prilagojevánje  -a s (ȃ) prilagajanje: prilagojevanje industrije tržišču; sposobnost prilagojevanja / prilagojevanje na življenje v različnih okoljih / počasno prilagojevanje tujcev domačinom ♪
  11.      prilagojeváti  -újem nedov. (á ȗ) prilagajati: prilagojevati naselja pokrajini / učitelj mora prilagojevati razlago učenčevim sposobnostim / prilagojevati se na življenje v vodi / prilagojevati se drug drugemu / priseljenci so se postopoma prilagojevali domačinom; svetovnonazorsko se prilagojevati ♪
  12.      prilastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prilastiti si: prilastitev zemlje ♪
  13.      prilaščeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor si kaj prilašča: prilaščevalec proizvajalnih sredstev ♪
  14.      prilaščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilaščanje: prilaščevalno dejanje / prilaščevalna strast ♪
  15.      priličeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prilagajati: priličevati napev novemu besedilu ♪
  16.      primaknítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od primakniti: primaknitev stola k mizi ♪
  17.      primòjdevét  in primojdevét medm. (ȍ-ẹ̑; ẹ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: lepa pa je, primojdevet ♪
  18.      primojdúševec  -vca m (ū) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je večen godrnjač in primojduševec ♪
  19.      primožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od primožiti: primožitev na možev dom / primožitev posestva ♪
  20.      prínčev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na princa: prinčev grad ◊ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami ♪
  21.      prínčevski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na prince: prinčevske navade / prinčevski naslov 2. ekspr. bogat, razkošen: živi prinčevsko življenje ♪
  22.      priobčeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) zastar. pripovedovalec: priobčevalcu niso oporekali ♪
  23.      priobčeváti  -újem nedov. (á ȗ) (večkrat) delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati: priobčevati članke in razprave / radi so mu priobčevali vse, kar je pošiljal uredništvu ● zastar. stvari je premalo previdno priobčeval prizadetim pripovedoval, sporočal ♪
  24.      priobčítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priobčiti: odkloniti priobčitev recenzije / nove priobčitve neznanega avtorja ♪
  25.      priostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij ♪

   2.929 2.954 2.979 3.004 3.029 3.054 3.079 3.104 3.129 3.154  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA