Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (28.429-28.453)


  1.      zádrugar  tudi zadrúgar -ja m (á; ȗ) raba peša zadružnik: skupna sredstva zadrugarjev ♪
  2.      zádružnica  in zadrúžnica -e ž (á; ȗ) članica zadruge: izobraževanje zadružnic ♪
  3.      zadržánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od zadržati: zadržanje premika / zadržanje odločbe / zadržanje učencev po pouku / brez zadržanja v mestu se je napotil dalje / dostojanstveno zadržanje v nesreči; neprijazno zadržanje do koga, proti komu / politično zadržanje 2. star. vedenje: lepo, surovo zadržanje / dobiti slabo oceno v zadržanju ♪
  4.      zadržánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost zadržanega: začetna zadržanost gostov je izginila; premagati zadržanost; zadržanost do tujcev; zadržanost v govorjenju, vedenju; zadržanost in sproščenost / zadržanost izjave, kritike // zadržan odnos: izraziti svojo zadržanost glede resničnosti sporočila; navdušenje se je spreminjalo v zadržanost / odgovarjal je s spoštljivo zadržanostjo 2. dejstvo, da mora kdo biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: povabilu se predsednik zaradi zadržanosti ni mogel odzvati / službena zadržanost; začasna zadržanost od dela ♪
  5.      zadržáti  -ím dov. (á í) 1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: hotel je planiti pokonci, ko ga je zadržala trda roka; zadržal ga je, da ni omahnil v prepad / zadržal je konja, da sem stopil na voz; zadržal je psa, da ni planil nanj / zadržal je nihalna vrata, da je lahko vstopila 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: zadržal je kotaleč se kamen; podstavili so coklo, da bi zadržala vagon / jez je zadržal, kar je neurje odneslo v reko / zadržali so sovražnikove tanke 3. narediti, da kaj ne izteka, odteka: z dlanjo je zadržal vodni curek; pritisnil je na žilo, da bi zadržal kri / zadržati solze / zadržati vodo zavestno ne izprazniti sečnega mehurja; pren. zadržati življenje 4. povzročiti, da kaj ne more skozi: filter zadrži trdne delce / smrekove veje zadržijo dež 5. narediti, da se kaj ne širi a) na večjo površino: z brisalko je zadržala razlito tekočino b) v okolico: ta prst zadrži veliko vlage / peč zadrži toploto 6. narediti, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadržati pismo; zadržati pošiljko zaradi kontrole 7. z glagolskim samostalnikom narediti, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša je zadržala rast; zadržati gospodarski razvoj / zadržati epidemijo ♦ jur. zadržati postopek 8. z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadržati izplačilo; zadržati izvršitev kazni; zadržati zvišanje cen 9. narediti, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadržati jezo, radovednost, sovraštvo // z glagolskim samostalnikom ne narediti tega, kar določa samostalnik: zadržati dih, jok, smeh / zadržati korak 10. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: zadržal ga je, da mu je razložil svoj načrt; zadržati koga na kosilu // s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti na določenem mestu: zadržati koga na policiji, v bolnišnici; v lepem vremenu ga nič ne more zadržati v stanovanju // povzročiti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: jutri se bo vrnil, če ga kaj posebnega ne bo zadržalo; nič ga ni moglo zadržati, da ne bi izpeljal svojega načrta 11. publ. obdržati: nekaj stvari je zadržal, drugo je razdelil / divizija mora obmejno področje zadržati v svojih rokah / zadržati funkcijo, privilegije / zadržati enako stopnjo rasti dohodkov kot prejšnje leto / zadržati posel zadržáti se 1. s prislovnim določilom ostati daljši čas kje: rad se je zadržal pri nas; spotoma se bomo zadržali v Postojni / otroci so se dalj časa zadržali pri slonih / predsednik se je z gosti zadržal v daljšem pogovoru 2. publ. določen čas obravnavati: na seji so se zadržali zlasti ob premajhni delavnosti nekaterih članov; zadržimo se pri tem pojavu, vprašanju 3. ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: novica ga je zelo vznemirila, toda zadržal se je; ob pogledu na kraj nesreče se ni mogel zadržati 4. s prislovnim določilom izraziti, pokazati tako razpoloženje, odnos do ljudi, okolja, kot ga izraža določilo: spoštljivo se zadržati do koga, proti komu; glej, da se boš dobro zadržal; lepo se zadržati ● redko preperel list se je zadržal v travi od prejšnje jeseni je ostal; publ. ime manufaktura se je zadržalo do danes je ostalo, se je ohranilo; star. zna se zadržati se vesti zadržán -a -o 1. deležnik od zadržati: zadržana žival je silila naprej; pismo je bilo zadržano 2. ki svojih misli, čustev ne izraža v izraziti, opazni obliki: zadržan človek; do nje, proti njej je bil vljuden, toda zadržan / biti zadržane narave; zadržano vedenje / zadržan glas, obraz // ki ni jasen, izrazit: zadržan smeh; zadržano veselje 3. ki izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: zadržana kritika; zadržano mnenje / doživeli so zadržan sprejem nenaklonjen, odklonilen 4. ki ne vzbuja pozornosti: zadržane barve / zadržana obleka 5. v povedni rabi ki mora biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: jutri ne bo prišel, ker je zadržan; prisl.: zadržano govoriti, hvaliti; zadržano naklonjen ♦ muz. zadržano označba za spremembo hitrosti izvajanja ritenuto; označba za hitrost izvajanja sostenuto; sam.: v njem je nekaj umirjenega in zadržanega ♪
  6.      zadržávati  -am nedov. (ȃ) zadrževati: zadržavati nemirnega konja / zadržavati jok / odšel je, čeprav so ga gostitelji zadržavali ♪
  7.      zadŕžek  -žka m (ȓ) 1. kar koga, kaj zadržuje, ovira: zaradi nepredvidenih zadržkov niso odpotovali / čustveni, ideološki zadržki / star. odstranjevati zadržke s ceste ovire, zapreke // jur. kar ovira, onemogoča uvedbo ali potek postopka: pravdni, procesni zadržek / zakonski zadržek 2. kar izraža omejitev soglašanja s čim: povedati svoje zadržke glede česa; priznati, sprejeti kaj z zadržkom 3. muz. ton na poudarjeno dobo, ki ni ton akorda, s katerim zveni, in se razveže v najbližji ton tega akorda: oktavni zadržek; razvez zadržka ♪
  8.      zadúšen 1 -šna -o prid. (ú ū) ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje: zadušen hlev, prostor / zadušna sopara; zadušno ozračje / zadušen dan; zadušna vročina / zadušen smrad zadušljiv / ekspr. zadušen tolmun brez dotoka sveže vode; pren. zadušno družbeno okolje zadúšno prisl.: zadušno vroč / v povedni rabi v rovu je postajalo zadušno ♪
  9.      zadušíti  -ím dov., zadúšil (ȋ í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti ♪
  10.      zadúžbina  -e ž (ȗ) v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve: samostan je kraljeva zadužbina ♪
  11.      zaflíkati  -am dov. (í) nižje pog. zakrpati: zaflikati hlače / zaflikati čevlje / zaflikati streho ♪
  12.      zafrkácija  -e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: to dejanje je samo zafrkacija / ušla mu je duhovita, ostra zafrkacija; zbadljivke in zafrkacije 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: preprečiti zafrkacijo / niso mogli več prenašati njegovih zafrkacij dejanj, s katerimi jim je namerno povzročal neprijetnosti, težave ♪
  13.      zafrkánca  -e ž (ȃ) pog. draženje, norčevanje: dejanje je razumel kot zafrkanco / zbadljivke in zafrkance ♪
  14.      zafrkáncija  -e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: bal se je zafrkancije sošolcev / ni hotel poslušati njihovih zafrkancij 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: zahtevati vsa ta potrdila je navadna zafrkancija ♪
  15.      zafrkávati  -am nedov. (ȃ) pog. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: zafrkavati naivnega, varanega moža 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: zafrkavati podrejene; vsak dan ga hodi kontrolirat in zafrkavat ● star. zafrkavati klobuk zavihovati zafrkávati se 1. šaliti se, norčevati se: rad se zafrkava; on misli resno, ti pa se samo zafrkavaš 2. mučiti se, truditi se: celo uro sem se zafrkaval s popravilom / ne bom se več zafrkaval s teboj ♪
  16.      zafrkljívost  -i ž (í) pog. lastnost, značilnost človeka, ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: motila jih je fantova zafrkljivost; robatost in zafrkljivost / ni mogel prenašati takih žalitev in zafrkljivosti besed, dejanj, ki dražijo koga, se norčujejo iz koga ♪
  17.      zafŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. ekspr. zavihati: zafrkniti rokave / po teh besedah je malo zafrknila nos 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: zafrknil jo je pred vsemi, da je zardela 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: s tem so ga hoteli zafrkniti zafŕkniti se pog. prevarati se, zmotiti se: prepozno je spoznal, da se je zafrknil zafŕknjen -a -o: zafrknjen klobuk ∙ pog. to je zafrknjena stvar težavna, neprijetna ♪
  18.      zafrkováti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: smejala se mu je in ga zafrkovala 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: učitelji so ga zafrkovali ● star. zafrkoval je brke zavihoval ♪
  19.      zagágati  -am dov. (ā) oglasiti se z glasom ga: divje gosi so zagagale // nizko reči, povedati: ona je kriva, so zagagale ženske ● ekspr. če se bo tako nadaljevalo, bomo kmalu zagagali zelo slabo zaživeli ♪
  20.      zagánjati  -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj v delovanje, tek: zaganjati motor / voznik je nekaj minut zaganjal avtobus 2. povzročati, da kaj hitro, sunkovito se premikajoč po vodi, zraku prihaja kam: valovi so zaganjali čoln ob breg; veter jim je zaganjal dež v obraz ∙ redko vojaki so spretno zaganjali sulice metali 3. delati, povzročati, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zaganjati krave na pašo 4. knjiž. poganjati, odganjati: rastlina je že začela zaganjati / mirta zaganja novo popje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: gledalci so ob njegovih akrobacijah zaganjali krike, smeh; labodi so zaganjali vedno hujši vrišč zagánjati se 1. hitro, sunkovito se gibati: pri hoji se zaganja / mlinski kamni so se zaganjali / burja se zaganja 2. navadno s prislovnim določilom s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: zaganjal se je od skale do skale; žival se je zaganjala po strmini navzgor 3. s predlogom hitro, sunkovito se premikati k čemu: ptič se je zaganjal proti oknu, vendar ga ni dosegel // s takim premikom udarjati ob kaj, v kaj: lev se je zaganjal ob mrežo; valovi so se zaganjali v skale; pren., ekspr. veter se jim je zaganjal v obraz 4. s predlogom hitro, sunkovito se premikati h komu z namenom napasti ga: zaganjal se je vanj in ga tepel / bik se je zaganjal v rdečo cunjo; pes se je zaganjal proti tujcu / daj mi to, se je zaganjal vanj zaganjajóč -a -e: zaganjajoč živino na pašo, si je žvižgal; v breg zaganjajoči se valovi ♪
  21.      zagarantírati  -am dov. (ȋ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: zagarantirati redno oskrbovanje s čim / zagarantirati komu delo zagarantíran -a -o: zagarantirana zaposlitev; cene so zagarantirane / zagarantirana preskrba zlasti v vojnem času preskrba, ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo; zagotovljena preskrba ♪
  22.      zagáta  tudi zágata -e ž (ȃ; á) ekspr. težaven, neprijeten položaj: pomagati komu iz zagate; priti, zaiti v zagato; izhod iz zagate / bil je v zagati, kaj naj reče; denarna, idejna zagata; zagata s časom ∙ ekspr. prišlo je do prometne zagate do prometne zaustavitve zaradi prevelikega števila vozil ♪
  23.      zagáten 2 -tna -o prid. (ȃ) star. s katerim se kaj zamaši, zapre: uporabljati volno kot zagatno gradivo ● star. zagaten prostor ozek, tesen; star. zagatna jed ki hitro nasiti, se upre ◊ grad. zagatna stena stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih ♪
  24.      zagátnost  -i ž (ā) ekspr. 1. težavnost, neprijetnost: zagatnost položaja / zagatnost sadjevca iz lesnik trpkost 2. neprijeten, zoprn občutek: zagatnost v grlu, ustih ♪
  25.      zagáziti  -im dov., zagázila in zagazíla (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj mehkega, udirajočega se: zagaziti v blato; zagaziti do kolen v sneg / zagaziti po zasneženi stezi 2. ekspr. zaiti: hodi previdno, da kam ne zagaziš / zagaziti v težave ● ekspr. globoko je zagazil moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. do vratu je zagazil v dolgove zelo se je zadolžil ♪

   28.304 28.329 28.354 28.379 28.404 28.429 28.454 28.479 28.504 28.529  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA