Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (28.329-28.353)


  1.      zabádati  -am nedov. (ȃ) s sunki, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj: zabadala je vilice v krompir, da bi ugotovila, če je kuhan / zabadati mehur z votlo iglo // s sunki, potiskanjem delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabadati bucike v blazinico, da se ne izgubijo / čebele zabadajo žela v telo napadalca ● v to zadevo ti ni treba zabadati nosu vtikati; ekspr. zabadati v koga oči, pogled ostro, strogo ga gledati ♪
  2.      zabádava  prisl. (ȃ) zastar. zaman: vsa prizadevanja, da bi ju spravila, so bila zabadava / dati, delati kaj zabadava zastonj ♪
  3.      zabarantáti  -ám dov. (á ȃ) 1. pog. s pogajanjem za ceno zamenjati: suknjič je zabarantal za vrečo moke / če bo stiska, uro lahko zabaranta proda, zamenja za kaj drugega 2. raba peša s kupčevanjem, prekupčevanjem zapraviti: zabarantal je vse svoje premoženje zabarantáti se pog. pogoditi se za premajhno ceno: pri prodaji se je zabarantal ♪
  4.      zabásati  -bášem tudi -básam dov., tudi zabasájte; tudi zabasála (á ȃ) pog. 1. zatlačiti: zabasati srajco za hlače 2. zamašiti: zabasati špranje s papirjem / blato je zabasalo odtok / cev se je zabasala 3. zapolniti: sobo so zabasali s pohištvom zabásan -a -o: zabasan odtok; predal je popolnoma zabasan ∙ ulica je zabasana z vozili polna vozil ♪
  5.      zabáva  -e ž (ȃ) 1. kar koga zabava: potrebni so počitka in zabave; iskati, pogrešati zabavo; poskrbeti za zabavo; različne oblike zabave; imeti psa za družbo in zabavo / lov mu je v največjo zabavo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: potovanje po naših cestah je sploh posebna zabava; to je bila zabava, ko so se po dolgih letih spet srečali 2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: po kosilu se je razvila sproščena zabava; nastopom je sledila prosta zabava / prijetno zabavo vam želim 3. družabna prireditev, namenjena zabavi: zabava se je končala; prirediti zabavo; hoditi na zabave, po zabavah; novoletna, pustna zabava; zabava na prostem / domača zabava privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: s slikanjem se ukvarja bolj za zabavo / vse jim je le v zabavo ♪
  6.      zabávati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen: zabaval jih je znan humorist; zabavati družbo s pripovedovanjem šal; dobro zabavati // delati, povzročati, da kdo prijetno preživi čas in se ne dolgočasi: zabava nas opazovanje pristaniškega vrveža; zabavati otroke z branjem pravljic / na prireditvi jih je zabaval plesni orkester jim igral za zabavo // s svojimi lastnostmi vzbujati komu ugodje, zadovoljstvo: prepir ga je zabaval, ne pa jezil; razplet dogodkov jih je zelo zabaval zabávati se 1. delati kaj, kar povzroča, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen: ves dan se zabavajo s pripovedovanjem dogodivščin // delati kaj, da se prijetno preživi čas in se ne dolgočasi: otroci se znajo sami zabavati; zabavati se z igranjem kart 2. čutiti se sproščenega, dobro razpoloženega: na plesu se ni preveč zabaval // čutiti ugodje, zadovoljstvo: zabaval se je ob opazovanju dekletove zadrege zabavajóč -a -e: skupine zabavajočih se izletnikov ♪
  7.      zabáven  -vna -o prid., zabávnejši (á ā) 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo 3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba zabávno prisl.: zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno ♪
  8.      zabavíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zabavišče: zabaviščne naprave / urediti zabaviščni prostor; zabaviščna mestna četrt / zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♪
  9.      zabavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zabavljivega človeka: zabavljivost ga je minila / s humorjem in zabavljivostjo ocenjevati politične dogodke ♪
  10.      zabávnik  -a m (ȃ) 1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike 2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva ♪
  11.      zabetonírati  -am dov. (ȋ) 1. prekriti, zapolniti z betonom: zabetonirati poti med gredicami; zabetonirati razpoke / zabetonirati temelje 2. narediti stene, tla česa z betonom: zabetonirati gnojnično jamo; zabetonirati vodnjak 3. prekriti, obdati z betonom, da je trdno nameščeno: zabetonirati cevi 4. z betonom, betonsko pregrado zapreti, zadelati: zabetonirati izhod / zabetonirati rov / zabetonirati radioaktivne odpadke v jamo 5. pri betoniranju dati v kaj kot njegov sestavni del: v steno so zabetonirali cele skale 6. publ. narediti kaj trdno, nespremenljivo: zabetonirati svoja stališča ● publ. zabetonirati obdelovalne površine pozidati zabetoníran -a -o: stebri so že zabetonirani ♪
  12.      zabíčati  -am dov. (ȋ ȋ) ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izraziti zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi: zabičal mu je, da mora molčati; otrokom je zabičal, naj zaklepajo vrata / zabičal jim je poslušnost / samo nobenega vpitja, jim je zabičal ♪
  13.      zabičávati  -am nedov. (ȃ) zabičevati: otrokom so zabičavali, naj bodo pri miru ♪
  14.      zabijálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj zabija: zabijalec žebljev ♦ grad. zabijalec pilotov ♪
  15.      zabijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zabijanje: zabijalno orodje / zabijalna cev, zagozda ♪
  16.      zabíjati  -am nedov. (í) 1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabijati zagozde; zabijati žeblje v deske ♦ grad. zabijati pilote 2. z udarci spravljati kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: zabijati odprtino z zemljo in kamenjem / zabijati sode z vehami 3. s pritrjevanjem česa z žebljem, žeblji zapirati, prekrivati: zabijati okenske odprtine z deskami / zabijati krsto 4. ekspr., navadno v zvezi zabijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabijati učencem v glavo slovnična pravila / zabijati otrokom v glavo svoje nazore / ves čas si je zabijal v glavo, da se nič ne da spremeniti si je dopovedoval, se je prepričeval 5. slabš. zapravljati: še tisto malo, kar imajo, zabijajo / nimam časa, da bi ga zabijal za take neumnosti nekoristno porabljal; večere zabija po gostilnah 6. pog. odrezavo zavračati, spravljati v zadrego: v pogovoru je vse po vrsti zabijal ♪
  17.      zabíti  -bíjem dov., zabìl (í ȋ) 1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabiti kol v zemljo; zabiti zagozdo v razpoko 2. z udarci spraviti kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: luknjo so zabili z debelim kamenjem / zabiti sod z veho // ekspr. s silo, z udarci spraviti kaj kam sploh: roke je zabil v žepe skoraj do komolcev; zabiti žogo čez travnik 3. s pritrditvijo česa z žebljem, žeblji zapreti, prekriti: zabiti okenske odprtine z deskami / zabiti hišo; zabiti zaboj / zabiti pokrov na krsto pribiti 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično pognati kri po žilah: od strahu ji je srce hitreje zabilo 5. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, znaki naznaniti čas: v stolpu je zabila ura 6. ekspr., navadno v zvezi zabiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabiti komu podatke v glavo 7. slabš. zapraviti: ves denar zabije; plačo zabije po gostilnah / žal mu je časa, ki ga je zabil za to delo nekoristno porabil 8. ekspr. prebiti, preživeti: veselo je zabil prosti čas; skušal je nekako zabiti čas do odhoda vlaka 9. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: ta pa zna zabiti; dobro jih je zabil ● žarg., šport. zabiti gol dati, doseči; pog., ekspr. zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrniti zabíti se 1. ekspr. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabil se je v bunker in čakal, da se spopad konča // za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabil se je v sobo in bral; zabili so se na peč in kvartali / do konca življenja se je zabil na podeželje 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: tako se je zabil v študij, da ni mislil na nič drugega / zabiti se v knjige 3. pog. zaleteti se, trčiti: pazi, da se ne zabiješ; zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid; zabiti se z avtomobilom zabíti si ekspr., navadno v zvezi zabiti si v glavo trdno se odločiti kaj doseči, narediti: zabil si je v glavo, da bo šel študirat / kadar si kaj zabije v glavo, ga ni mogoče ustaviti zabít -a -o 1. deležnik od zabiti: zabit klin; z žeblji zabita vrata ∙ ekspr. nebo je čisto zabito z oblaki prekrito ♦ grad. zabiti vodnjak vodnjak z v zemljo zabito koničasto cevjo z režami, iz katerega se voda dviga navadno z ročno črpalko 2. ekspr. oddaljen, odročen: zabiti kraji; zabite vasi 3. slabš. omejen, neumen: zabit človek; zabit je kot vol / kot psovka štor zabiti ♪
  18.      zablestéti se  -ím se in zablestéti -ím dov., zablésti (se) in zablêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbiti iskrečo se svetlobo; zableščati se, zalesketati se: po drevju so se zablestele dežne kaplje; solze so se ji zablestele v očeh 2. belo se odraziti, pokazati: v zelenju so se zablestele breze zablestéti vzbuditi občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: v drami so zablesteli predvsem mladi igralci / njegovo ime je čez noč zablestelo ♪
  19.      zablískati  -am dov., tudi zabliskájte; tudi zabliskála (í) 1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo: svetilnik zabliska ∙ publ. otroci so se zasmejali in fotografski aparati so zabliskali fotografirali so jih; ekspr. zabliskati z očmi, s pogledom jezno ali živahno pogledati 2. na hitro močno zasvetiti se: skozi veje (se) je zabliskala luč 3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna (se) zabliskajo v soncu; oči (se) mu zabliskajo od jeze 4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi: izpod brk (se) mu zabliskajo beli zobje // za kratek čas se pojaviti: v očeh (se) ji je zabliskala jeza zablískati se 1. brezoseb. oddati močno trenutno svetlobo pri razelektrenju ozračja: zabliskati se in zagrmeti; močno se je zabliskalo in začelo deževati 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: zelo pozno se mu je zabliskalo, kaj se je zgodilo / učencu se je zabliskalo v glavi doumel, razumel je ♪
  20.      zablóda  -e ž (ọ̑) 1. dejanje, ravnanje, ki vodi stran od uresničitve določenega cilja: popraviti, spoznati svojo zablodo; neodpustljiva zabloda; zablode v osebnem razvoju / ljubezenska zabloda; moralne zablode mladih ljudi; preprečevati politične zablode / njegovo iskanje resnice ni bilo brez zablod 2. knjiž. zmotno, napačno mišljenje, prepričanje: novejša kritika popravlja zablode avtorjevih sodobnikov / preganjati idejne, jezikovne, verske zablode / biti, živeti v zablodi ♪
  21.      zablodèl  in zablodél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̄ ẹ́) 1. ki je blodeč zašel: zablodeli popotniki; zablodela žival / zadela ga je zablodela krogla krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena 2. knjiž. ki živi v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi, določenem okolju: usmeriti zablodelega človeka na pravo pot; zablodela dekleta ● knjiž., redko zablodela trditev zmotna, zgrešena; prim. zabloditi ♪
  22.      zablokírati  -am dov. (ȋ) 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: med racijo so zablokirali železniško postajo; zablokirati mestno središče 2. zapreti za prehod: policija je zablokirala ceste / sneg je zablokiral gorske prelaze 3. nav. 3. os. prenehati se gibati, delovati: kolo je zablokiralo; zaradi previsoke temperature motor lahko zablokira ♪
  23.      zabóga  medm. (ọ̑) ekspr. 1. izraža vznemirjenje, strah: zaboga, saj mu srce skoraj ne bije več; zaboga, zaprli vas bodo, ko tako govorite; zaboga, kaj se pa dogaja / zaboga, saj si bo še čeljust izpahnila 2. izraža začudenje, presenečenje: zaboga, ali je to mogoče; zaboga, vse že vedo; zaboga, kakšen preobrat 3. izraža nejevoljo, nestrpnost: hej, počakaj, zaboga; zaboga, kaj pa delaš; zaboga, odpri že 4. izraža občudovanje: zaboga, kakšne misli; zaboga, kako ti hodi ♪
  24.      zabòj  -ôja m (ȍ ó) posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje: izdelovati zaboje; odpreti zaboj; zbiti zaboj iz desk; zabiti pokrov na zaboj; zlagati knjige v zaboj; kovinski zaboj; zaboj s strelivom; zaboj za drva, premog, sadje / zaboj piva // vsebina zaboja: stresli so cel zaboj krompirja ♪
  25.      zabojárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje zabojev: delati v zabojarni; žaga in zabojarna ♪

   28.204 28.229 28.254 28.279 28.304 28.329 28.354 28.379 28.404 28.429  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA