Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (28.104-28.128)

28104.      vsèpočéz  prisl. (ȅ-ẹ̑) knjiž. vsekrižem: podrto drevje je ležalo vsepočez ● ekspr. govoriti vsepočez nejasno, zmedeno; ekspr. streljati divjad vsepočez brez izbire, omejitve ♪
28105.      vsèpovsódi  prisl. (ȅ-ọ̑) star. povsod: vsepovsodi so gomazele mravlje; vsepovsodi po svetu / nevarnost grozi od vsepovsodi ♪
28106.      vsèprék  prisl. (ȅ-ẹ̑) redko vsevprek: vseprek so ležali po tleh / vseprek govoriti ♪
28107.      vsèprešinjajóč  tudi vsèprešinjajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse prešinja, prevzema: vseprešinjajoča moč žive besede; razburljivo, vseprešinjajoče duhovno doživetje // močen, oster: vseprešinjajoč veter; vseprešinjajoča svetloba ♪
28108.      vsèpričujóč  tudi vsèpričujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki je, se nahaja povsod: vsepričujoč sovražnik; srečal ga je povsod, kot da je vsepričujoč; vsepričujoča voda / vsepričujoč vpliv radia in televizije povsod opazen ♪
28109.      vseród  prisl. (ọ̑) nar. zahodno povsod: vserod razširjen plevel / od vserod je bilo slišati streljanje ♪
28110.      vsesávanje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od vsesavati: vsesavanje premogovega prahu; cev za vsesavanje ♪
28111.      vsèskózi  tudi vsèskóz prisl. (ȅ-ọ̑) 1. nenehno, ves čas: vseskozi se je bala nesreče; vseskozi moramo hiteti; domači so ga vseskozi prosili, naj se vrne; vseskozi je upal, da jim bo uspelo 2. ekspr. popolnoma, v celoti: bil je vseskozi predan borec za mir; to so bili spretni, vendar ne vseskozi prepričljivi poskusi // izraža visoko stopnjo, mero: on je vseskozi natančen, pošten; položaj je vseskozi napet, nevaren ♪
28112.      vsèslovénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na vse Slovence ali vso Slovenijo: vseslovenski politični program; vseslovensko književno društvo; vseslovensko gibanje; vseslovensko središče ♪
28113.      vsèsméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nanašajoč se na vse smeri: vsesmerna osvetlitev prostora / vsesmeren otrokov razvoj vsestranski ♦ teh. vsesmerni mikrofon mikrofon, katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka ♪
28114.      vsestránost  -i ž (á) knjiž. vsestranskost: vsestranost gospodarskih prizadevanj / igralčeva, pisateljeva vsestranost ♪
28115.      vsestránski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na vse strani: vsestranska omejitev prostora; vsestranska zaokroženost ploskve / vsestranski prikloni 2. ki zajema vsa področja, vse strani česa: vsestranski gospodarski razvoj; nuditi vsestransko pomoč; vsestranska razgledanost; vsestransko sodelovanje med državami / vsestranska raziskava; razprava je bila vsestranska; vsestransko obvladanje učnih predmetov popolno, temeljito // ki obvlada mnoga področja: vsestranski športnik, umetnik / vsestranska osebnost osebnost, ki ima zelo razvite telesne, razumske, čustvene, družbene lastnosti 3. primeren, uporaben za različne namene: vsestranska priprava; vsestransko vozilo / vsestranska uporabnost česa vsestránsko prisl.: vsestransko delovati; vsestransko se spremeniti; predlog je bil vsestransko sprejet; vsestransko uporabni izdelki ♪
28116.      vsestránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave ♪
28117.      vsèzavezujóč  tudi vsèzavezujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki v vsem zavezuje, obvezuje: poezija kot vsezavezujoča stvaritev ♪
28118.      vseználost  -i ž (á) knjiž. lastnost človeka, ki vse zna: vseznalost mojstrov / čudi se vseznalosti ciganke vsevednosti ♪
28119.      vsíkdar  tudi vsikdàr prisl. (ȋ; ȁ) star. zmeraj, vedno: vsikdar je bil ponosen na sorodstvo, ki ju je vezalo; prizadeval si je biti vsikdar in povsod razumljiv ♪
28120.      vsíliti  -im dov. (í ȋ) doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsilil mu je več blaga, kot ga je naročil; denar mu je vsilil / vsiliti komu ceno; vsiliti način igre / vsilili so jim svoj jezik; vsiliti komu svoje mnenje, voljo / ekspr. kriza je vsilila spremembe zaradi krize so morale nastati // s prizadevanjem doseči pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vsilil mu je svojo hčer; vsilil se mu je za duhovnega vodnika / ekspr. kjer more, se vsili vsíliti se nezaželeno pojaviti se v zavesti: analogije so se vsilile same od sebe; vsilila se mu je neprijetna misel; spet se mu je vsilil tisti mučni prizor vsíljen -a -o: vsiljen poklic; ta oblast jim je bila vsiljena ♦ fiz. vsiljeno nihanje nihanje telesa, ki nastane zaradi periodično delujoče sile iz okolice ♪
28121.      vsiljív  -a -o prid., vsiljívejši (ȋ í) 1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec // ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je preveč vsiljiv // ki si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivi obiskovalci; vsiljivi otroci / živali so odganjale vsiljive muhe in obade 2. ki izraža, kaže prizadevanje koga doseči kaj kljub nezaželenosti, nasprotovanju: vsiljiva prošnja; vsiljivo prigovarjanje / ni marala vsiljive domačnosti; vsiljiva ustrežljivost // ekspr. ki obstaja, se pojavlja kljub nezaželenosti, odklanjanju: vsiljiva voda je zalivala vse od kraja / pregnati vsiljive misli / njegova navzočnost je bila vsiljiva 3. ekspr. neprijetno močno zaznaven, opazen: vsiljiv glas telefona; vsiljiv kos pohištva; vsiljiv vonj; vsiljive barve vsiljívo prisl.: vsiljivo ponujati blago; vsiljivo spraševati, zanimati se za kaj; biti vsiljivo vljuden ♪
28122.      vsiljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivcem so prepovedali vstop / krokar vsiljivec se je spuščal z veje na vejo // kdor se vsiljuje komu: dekle se je branilo pred vsiljivci ♪
28123.      vsiljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od vsiljivec: mati je snaho gledala kot vsiljivko / čebele so zavrgle matico vsiljivko / na plesu ji je neka vsiljivka prevzela fanta ♪
28124.      vsiljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vsiljivega: vsiljivost prodajalcev na trgu / ekspr. vsiljivost barv ♪
28125.      vsípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) spravljati kaj sipkega, drobnega v kaj: vsipati žito v grot / vsipati moko v krop vsípati se 1. usipajoč se padati, prodirati v kaj: pesek se je vsipal v čevlje / sneg se mu je vsipal za ovratnik 2. ekspr. (hitro) množično prihajati: v mesto so se začeli vsipati vojaki ♪
28126.      vskòk  vskóka in vskôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od vskočiti: hiter vskok v zaklonišče ga je rešil ◊ gled. nadomestitev navadno nenadno obolelega igralca z drugim v vlogi, ki jo je nahitro naštudiral ♪
28127.      vsled  predl., z rodilnikom, star. zaradi: vsled bolezni ni prišla; vsled inventure je trgovina zaprta / postaral se je vsled dela in skrbi od / v vezniški rabi ugotovil je, da ga zasledujejo. Vsled tega je postal previden zato ♪
28128.      vsôta  -e ž (ó) 1. vrednost določene količine denarja, navadno namenjene za kaj: dati, dobiti, plačati, vrniti zahtevano vsoto; preseči dogovorjeno vsoto za določen znesek; majhna, velika, visoka vsota; ogoljufal ga je za precejšnjo vsoto / denarna vsota ♦ jur. zavarovalna vsota ki jo ob sklenitvi zavarovanja določi zavarovalec in od nje plačuje zavarovalno premijo 2. skupna količina vseh zneskov: vsota prihrankov, stroškov // ekspr. skupna količina, množina več posameznih stvari sploh: vsota značilnih lastnosti česa; vsota življenjskih izkušenj, porazov; družba ni samo vsota poljubnih posameznikov 3. mat. število, ki se dobi pri seštevanju: izračunati vsoto; vsota treh števil; vsota in razlika / številčna vsota vsota vseh številk kakega števila ♪

   27.979 28.004 28.029 28.054 28.079 28.104 28.129 28.154 28.179 28.204