Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (2.751-2.775)
- preštévanka -e ž (ẹ́) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank ♪
- preštévati -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♪
- preštevílčiti -im dov. (í ȋ) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu ♪
- preštevílen -lna -o prid. (ȋ) nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti ♪
- preštevílnost -i ž (ȋ) značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine ♪
- pretaljevánje -a s (ȃ) glagolnik od pretaljevati: pretaljevanje kovin ♪
- pretaljeváti -újem nedov. (á ȗ) ponovno taliti: pretaljevati staro železo ♪
- pretlačevánje -a s (ȃ) glagolnik od pretlačevati: pretlačevanje krompirja, sadja ♪
- pretlačeváti -újem nedov. (á ȗ) s tlačenjem spravljati skozi kaj: pretlačevati skozi sito / pretlačevati paradižnik, sadje ♪
- pretočítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pretočiti: pretočitev vina v nove sode ♦ geogr. pojav, da pritok enega porečja z erozijo povzroči, da začne vanj pritekati voda drugega porečja ♪
- pretopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pretopiti: pretopitev železa / pretopitev blaga v denar ♪
- pretrpévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat pretrpeti: pretrpevati krivice / ekspr. pretrpeval je poraz za porazom bil je večkrat poražen ♪
- pretvorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pretvoriti: pretvoritev snovi / pretvoritev možnosti v resničnost ♪
- preučeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) proučevalec: preučevalci narave ♪
- preučeválen -lna -o prid. (ȃ) proučevalen: preučevalne metode dela / ugotovitve preučevalne skupine ♪
- preučevánje -a s (ȃ) glagolnik od preučevati: organizirati preučevanje delavcev / preučevanje narečij / sodelovati pri etnografskih preučevanjih ♪
- preučeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. usposabljati za drugo delo: preučevati rudarje v strugarje 2. proučevati: preučevati življenje ptic / preučevati zgodovinske dokumente / prošnjo še preučujejo obravnavajo, rešujejo preučeván -a -o: preučevani primeri ♪
- preučítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preučiti: preučitev delavcev / preučitev literarne preteklosti / prošnjo priporočamo v skrbno preučitev ♪
- preuredítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preurediti: preureditev in razširitev muzeja; delna preureditev stanovanja / družbena preureditev; preureditev uprave ♪
- preurejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preureja, spreminja: preurejevalec družbenih razmer ♪
- preurejeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preurejanje: preurejevalni načrti / preurejevalna dela ♪
- preusmerítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov ♪
- preusmerjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preusmerjanje: preusmerjevalni ukrepi v proizvodnji / preusmerjevalni tečaji za delavce tečaji za prekvalifikacijo delavcev ♪
- preustrojítev -tve ž (ȋ) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov ♪
- preustvarítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita ♪
2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851