Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.729-2.753)



  1.      preseljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na preseljevanje: nemška preseljevalna politika / omejiti komu preseljevalno pravico
  2.      preseljevánje  -a s () 1. glagolnik od preseljevati: okupatorjevi načrti za množično preseljevanje prebivalstva / ob preseljevanju sem knjigo izgubil; ekspr.: naveličal se je potepanj in večnega preseljevanja ter šel v pokoj; dnevno preseljevanje iz vasi v mesto / nadzorovati preseljevanje divjih živali / preseljevanje narodov gibanje barbarskih plemen, ljudstev v Evropi od konca 4. stoletja do začetka 7. stoletja proti zahodu, jugu Evropepubl. junija se začne pravo preseljevanje narodov se začnejo množična turistična potovanja 2. v zvezi preseljevanje duš, zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško: verovati v preseljevanje duš
  3.      preseljeváti  -újem nedov.) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: nemški okupator je preseljeval naše ljudi ob meji preseljeváti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: takrat se ljudje niso smeli preseljevati, kamor so hoteli / živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane
  4.      presèv  -éva m ( ẹ́) knjiž. pojav, ki nastane pri presevanju svetlobe: raznobarvni presevi v megli
  5.      presévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od presevati: rentgensko presevanje predmeta / presevanje značaja skozi opis
  6.      presévati  -am nedov. (ẹ́) 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost // delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake // delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir 2. prepuščati svetlobo: papir preseva 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča presevajóč -a -e: presevajoča luč presévan -a -o: presevani predmeti
  7.      presévek  -vka m (ẹ̑) min. kar pri sejanju ostane na situ, mreži: količina presevka
  8.      preséven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki deloma prepušča svetlobo: presevna krošnja; presevna snov ∙ presevna svetloba svetloba, ki jo predmet prepušča
  9.      preslojevánje  -a s () prehajanje iz enega (družbenega) sloja v drugega: preslojevanje prebivalstva / poklicno preslojevanje
  10.      presojeválec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor presoja: vedno ostane trezen presojevalec / presojevalec našega gledališkega razvoja 2. knjiž. ocenjevalec: nepristranski presojevalec; presojevalci rokopisov pri založbah; presojevalec vin
  11.      presojeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na presojanje: presojevalno obravnavanje česa / star. presojevalna komisija ocenjevalna komisija
  12.      presojeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od presojevalec: bila je dobra presojevalka značajev
  13.      presojevánje  -a s () 1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj 2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost
  14.      presojeváti  -újem nedov.) 1. presojati: sam boš moral presojevati, kaj je prav in kaj narobe / presojevati kako dejanje 2. knjiž. ocenjevati: presojevati pevce / presojevati literarna dela presojeván -a -o: presojevano delo
  15.      prestavítev  -tve ž () glagolnik od prestaviti: prestavitev stola / prestavitev delavca na drugo delovno mesto
  16.      prestrelítev  -tve ž () glagolnik od prestreliti: prestrelitev roke / rana od prestrelitve se mu slabo zdravi
  17.      prestvarítev  -tve ž () glagolnik od prestvariti: pesniška, umetniška prestvaritev snovi
  18.      presušítev  -tve ž () glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav ♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
  19.      presvetlítev  -tve ž () glagolnik od presvetliti: presvetlitev pljuč / presvetlitev gozda
  20.      presvetljevánje  -a s () glagolnik od presvetljevati: priprava za presvetljevanje jajc; presvetljevanje pljuč
  21.      presvetljeváti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma 2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti
  22.      preštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preštevati: preštevanje drobiža; preštevanje glasov pri volitvah / bojkotirati preštevanje ne udeležiti se ljudskega štetja na Koroškem leta 1976, pri katerem so se glasovalci morali izreči zlasti glede svoje jezikovne pripadnosti
  23.      preštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank
  24.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh
  25.      preštevílčiti  -im dov.) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu

   2.604 2.629 2.654 2.679 2.704 2.729 2.754 2.779 2.804 2.829  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA