Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.676-2.700)


  1.      prenevédast  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. sprenevedast: reči s prenevedastim glasom prenevédasto prisl.: prenevedasto je gledala okoli sebe ♪
  2.      prenevédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. sprenevedati se: dekle se preneveda; ne zna se prenevedati ♪
  3.      prenočeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci ♪
  4.      prenočevalíšče  -a s (í) hiša s prostori za prenočitev, prenočevanje; prenočišče: proti večeru se je vrnil v prenočevališče ♪
  5.      prenočeválnica  -e ž (ȃ) prostor za prenočitev, prenočevanje: spala sta v prenočevalnici na železniški postaji ♪
  6.      prenočevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah ♪
  7.      prenočeváti  -újem nedov. (á ȗ) preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah // preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj ♪
  8.      prenočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prenočiti: pripraviti se za prenočitev na prostem / turistične prenočitve; število prenočitev ♪
  9.      prenovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije ♪
  10.      preobraževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) ekspr. kdor kaj preobražuje: preobraževalec narave ♪
  11.      preobraževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobraževanje: preobraževalni vplivi / preobraževalni procesi v družbi ♪
  12.      preobraževánje  -a s (ȃ) glagolnik od preobraževati: preobraževanje družbe; proces preobraževanja ♪
  13.      preobraževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: preobraževati življenje; preobraževati se v skladu z družbenim razvojem preobražujóč -a -e: preobražujoča moč ♪
  14.      preobremenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preobremeniti: taka teža je preobremenitev za avtomobil / duševna, telesna preobremenitev; preobremenitev učencev z domačimi nalogami / preobremenitev avtomatske centrale; zaradi preobremenitve se je stroj pokvaril ♪
  15.      preobremenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od preobremenjevati: preobremenjevanje vozila / preobremenjevanje učencev z učenjem letnic ♪
  16.      preobremenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami ∙ preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jesti ♦ teh. preobremenjevati motor ♪
  17.      preobteževáti  -újem nedov. (á ȗ) preveč obteževati: preobteževati tovorno žival / ekspr. preobteževati razpravo s citati ♪
  18.      preobtežítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preobtežiti: preobtežitev dvigala, mostu ♪
  19.      preocenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preoceniti: nove razmere so zahtevale tudi preocenitev literarnih del; preocenitev vrednot prevrednotenje ♪
  20.      prepeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) prepeljavati: prepeljevati tovor; čez reko se prepeljujejo s čolni / otrok prepeljuje voziček iz sobe v sobo / prepeljevati trak skozi luknjice / pod vrhovi so se prepeljevali sokoli ♪
  21.      preperévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preperevati: preperevanje gnoja; posledice preperevanja / fizikalno, kemično, mehanično preperevanje kamnin ♪
  22.      preperévati  -am nedov. (ẹ́) razpadati, razkrajati se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote: blago, les prepereva; tu skale hitro preperevajo in se krušijo preperevajóč -a -e: preperevajoča površina kamenja ♪
  23.      prepesnítev  -tve ž (ȋ) 1. umetniški, soustvarjalni prevod v verzih napisanega literarnega dela: primerjati prepesnitev z izvirnikom; prevodi in prepesnitve 2. glagolnik od prepesniti: prepesnitev ljudskih pesmi se mu ni posrečila / prepesnitev Župančičevih pesmi v ruščino / slikarjeva prepesnitev realnega sveta ♪
  24.      prepesnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnjevati ljudske pesmi // umetniško, soustvarjalno prevajati v verzih napisano literarno delo: tri leta je prepesnjeval Dantejev ep v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem delati, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: v teh pravljicah je prepesnjeval orientalske pravljične motive / prepesnjevati resničnost v simbole ♪
  25.      prepèv  in prepév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) knjiž. prepesnitev, prevod: prepev se je preveč oddaljil od originala / pesem je prepev znane latinske ode ♪

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA