Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (26.426-26.450)


  1.      trómba  -e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo // kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo ♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad morjem, navadno s pokončno osjo 2. star. trobenta: igrati na trombo / vojaška tromba je zatrobila budnico // trobljenje: zaslišal se je žvižg sprevodnika in tromba vlakovodje; tromba ob budnici, za budnico ♪
  2.      trómbast  -a -o prid. (ọ̑) podoben trombi: trombast vodni vrtinec; trombasta cev ♪
  3.      tromblón  -a m (ọ̑) voj. cevast nastavek za na konec puškine cevi, na katerega se pritrdi tromblonska mina: pritrditi tromblon // žarg. tromblonska mina: izstreliti tromblon ♪
  4.      trombocít  -a m (ȋ) nav. mn., biol. brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi, krvna ploščica: ugotavljati število trombocitov v kubičnem centimetru krvi ♪
  5.      trombóza  -e ž (ọ̑) med. strjevanje krvi v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu: zdraviti trombozo; zboleti za trombozo ♪
  6.      trómêja  -e ž (ọ̑-é) stikališče treh mej: približevati se tromeji / tromeja med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo / tromeja parcel ♪
  7.      trómésten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) mat. trimesten: tromestno število ♪
  8.      tròp  trôpa m (ȍ ó) skupina živali iste vrste, navadno manjša: trop koz, ovc; po ulici se je podil trop psov / pastir žene trop na pašo / volkovi se zbirajo v trope; pasti se v tropih; gamsi živijo v tropih // ekspr., navadno s prilastkom skupina ljudi: trop jezdecev, otrok; bližal se je trop napadalcev / stali so v tropih ♪
  9.      trópi  -ov m mn. (ọ̑) geogr. področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: odpotovati v trope; raziskovati rastlinstvo in živalstvo tropov ♪
  10.      trópíčje  -a s (ọ̑-ȋ) knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: napisati tropičje; v pismu je bilo polno tropičij in klicajev ♪
  11.      tropízem  -zma m (ȋ) biol. pojav, da rastline in nekatere pritrjene nižje živali rastejo, se obračajo v smeri, iz katere prihaja dražljaj, ali stran od nje: proučevati tropizem / negativni, pozitivni tropizem ♪
  12.      trôpoma  prisl. (ō) knjiž. v tropih: pozimi so se volkovi tropoma približevali naseljem / ljudje so tropoma hiteli na trg v velikem številu ♪
  13.      trópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: tropski gozdovi; tropske puščave; tropska morja / tropski les; tropski sadež; tropske bolezni; tropske rastline; tropsko deževje; tropsko podnebje / tropska čelada, obleka ∙ ekspr. v mestu je vladala tropska vročina zelo velika ♦ astr. tropsko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; geogr. tropski pas področje z vročim podnebjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom; med. tropska malarija malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; meteor. tropski ciklon področje zelo nizkega zračnega pritiska na tropskem področju, ki ga navadno spremlja vihar; izredno močen vrtinčast tropski vihar; zool. tropske ribe ribe, ki živijo v vodah tropskega pasu ♪
  14.      trós  -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros ♪
  15.      tróséd  in trósèd -éda m (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) obrt. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen: v dnevni sobi imajo trosed ♪
  16.      trósenje  -a s (ọ́) glagolnik od trositi: trosenje gnoja / trosenje letakov / preprečevati trosenje laži / lahkomiselno trosenje denarja ♪
  17.      trosílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. kdor kaj trosi: trosilec letakov / trosilci laži 2. stroj za trosenje gnoja, gnojil: popraviti trosilec / trosilec hlevskega gnoja ♪
  18.      trosnják  -a m (á) bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi: odstraniti trosnjak // del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif ♪
  19.      tróspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) lingv. 1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede 2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole ♪
  20.      trošarína  -e ž (ȋ) jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino ♪
  21.      tróšek  -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške ♪
  22.      trošíti  in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
  23.      trótji  -a -e (ọ̑) pridevnik od trot: trotja zalega ♪
  24.      tróvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) 1. ki je treh različnih vrst: kamenčki so trovrstni: beli, rdeči in pisani; trovrstno blago 2. postavljen v treh vrstah: trovrstni sprevod ♪
  25.      trózvóčje  -a s (ọ̑-ọ̑) knjiž. glasovna ubranost treh (različnih) zvokov: smejati se v trozvočju // ubranost, skladnost treh (različnih) stvari sploh: trozvočje skal, dreves in šumeče reke ♪

   26.301 26.326 26.351 26.376 26.401 26.426 26.451 26.476 26.501 26.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA