Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (26-50)



  1.      eventuálnost  -i ž () knjiž. kar je po predvidevanjih mogoče, ne pa gotovo; morebitnost, možnost: biti pripravljen na razne eventualnosti
  2.      évergrin  tudi évergreen -a [-grin] m (ẹ̑) žarg. dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka: peti evergrine; plošča z evergrini
  3.      evfemístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evfemizem: evfemističen izraz evfemístično prisl.: evfemistično se izraziti
  4.      evfemízem  -zma m () lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu
  5.      evfóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda
  6.      evfoníja  -e ž () knjiž. ubranost glasov; blagoglasje: pazil je na besedno evfonijo
  7.      evfórbija  -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa
  8.      evfóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na evforijo: evforičen bolnik / evforično razpoloženje / njegova utrujenost je bila podobna evforični hudomušnosti
  9.      evforíja  -e ž () med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu
  10.      evfuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evfuizem: evfuistično izražanje / evfuistična novela
  11.      evfuízem  -zma m () lit. s tropi in figurami preobloženi stil angleškega literarnega baroka
  12.      evgéničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na evgeniko: evgenični ukrepi za zdrav rod / evgenično raziskovanje
  13.      evgénik  -a m (ẹ́) strokovnjak za evgeniko
  14.      evgénika  -e ž (ẹ́) biol. nauk o metodah za dosego telesno in duševno zdravega potomstva: zagovornik evgenike
  15.      evgléna  -e ž (ẹ̑) bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom, Euglena: zelena evglena
  16.      evharístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evharistijo: evharistična daritev / evharistična pesem; evharistična procesija / evharistični kongres
  17.      evharistíja  -e ž () rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija
  18.      evhológij  -a m (ọ́) v vzhodni cerkvi liturgična knjiga z molitvenimi obrazci: brati iz evhologija / Sinajski evhologij
  19.      evidénca  -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo
  20.      evidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na evidenco: statistika uporablja evidenčne podatke / evidenčni list; evidenčna knjiga / evidenčna služba / evidenčna številka ♦ avt. evidenčna tablica registrska tablica
  21.      evidénčnik  -a m (ẹ̑) evidentičar
  22.      evidénten  -tna -o prid. (ẹ̑) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov; jasen, očiten: trditev je evidentna resnica; načrtna ureditev mesta je evidentna evidéntno prisl.: niso nas dovolj evidentno poučili
  23.      evidéntičar  -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi evidenco: evidentičar v referatu za gozdarstvo
  24.      evidentíranje  -a s () glagolnik od evidentirati: evidentiranje procesov v gospodarstvu omogoča pravočasne ukrepe
  25.      evidentírati  -am nedov. in dov. () namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali ◊ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA