Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (25.851-25.875)


  1.      terciár  -ja m (ȃ) geol. obdobje kenozoika, v katerem so se pojavili primati in so prevladovale kritosemenke: okamnine iz terciarja ♪
  2.      tercína  -e ž (ȋ) lit. kitica iz treh enajstercev: pesnitev v tercinah // trivrstična kitica soneta: dve kvartini in dve tercini ♪
  3.      terebínt  -a m (ȋ) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi, Pistacia terebinthus: sadeži terebinta ♪
  4.      terénec  -nca m (ẹ̑) 1. žarg. kdor dela na terenu: terenci dobivajo poseben dodatek 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec na terenu: veliko terencev je odšlo v partizane; sestanek terencev ♪
  5.      teríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na terice ali teritev: teriški običaji / teriška jama sušilna jama ♪
  6.      teritoriálec  -lca m (ȃ) voj. pripadnik teritorialne obrambe: poveljevati teritorialcem; vojaške vaje teritorialcev ♪
  7.      teritoriálen  -lna -o prid. (ȃ) ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost // področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica ● publ. teritorialne vode teritorialno morje ◊ jur. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe teritoriálno prisl.: teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne ♪
  8.      teritórij  -a m (ọ́) ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal; naseliti, zasesti določeni teritorij; neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij področje, območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija; na teritoriju današnje Jugoslavije je bilo več držav / državni, republiški teritorij; slovenski etnični teritorij ♪
  9.      têrja  -e ž (ē) nar. severovzhodno neumna, nespametna ženska: ne poslušaj te terje ♪
  10.      terjálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. zahteven: biti kos terjalni nalogi ♪
  11.      térjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis 2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati 3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo terjajóč -a -e: uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas térjan -a -o: terjani znesek ♪
  12.      terjátven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na terjatev 3: terjatveno razmerje / terjatveni znesek ♦ fin. terjatveni saldo ♪
  13.      têrjav  -a -o prid. (ē) nar. severovzhodno neumen, nespameten: terjava ženska ♪
  14.      têrmičen  -čna -o prid. (é) toploten: termični dražljaji, učinki / termična izolacija ∙ knjiž., redko termična elektrarna termoelektrarna ♦ aer. termični vzgornjik vzgornjik, ki nastane zaradi segrevanja tal; fiz. termični nevtroni nevtroni s hitrostmi, kakršne imajo molekule plina pri navadni temperaturi; termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; termična stratifikacija toplotna slojevitost; meteor. termična nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; toplotna nevihta; teh. termična obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna obdelava têrmično prisl.: termično obdelati snov ♪
  15.      termidór  -ja m (ọ̑) 1. zgod. enajsti mesec v koledarju francoske revolucije: prvi dan termidorja 2. zgod. prevrat v Franciji 27. julija 1794, s katerim je višja buržoazija vzela oblast jakobincem: razprava o termidorju; udeleženec termidorja 3. knjiž., redko protirevolucija: obvarovati revolucijo pred termidorjem ♪
  16.      termidórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na termidor: termidorski dnevi / termidorski prevrat ♪
  17.      têrmin  -a m (é) 1. lingv. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz: v opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehnični termin 2. knjiž., redko izraz, beseda: latinski napis vsebuje tudi nekaj grških terminov ♪
  18.      terminál  -a m (ȃ) 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal ♦ teh. terminal za razsute tovore 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal ♪
  19.      termínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na termín: izpolnjevati terminski načrt / terminski koledar koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti; rokovnik ♪
  20.      termístor  -ja m (ȋ) elektr. upor iz polprevodnika, ki je zelo občutljiv za temperaturne spremembe: izdelovati termistorje ♪
  21.      termít 1 -a m (ȋ) v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa; jajčeca, roji termitov ♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus ♪
  22.      termít 2 -a m (ȋ) metal. zmes aluminijevega prahu in navadno železovega oksida, pri gorenju katere nastane zelo visoka temperatura: variti s termitom ♪
  23.      têrmoelemènt  -ênta m (ȇ-ȅ ȇ-é) fiz. priprava iz dveh različnih, na dveh mestih spojenih prevodnikov, ki poganja po sklenjenem krogu električni tok, če spojni mesti nimata enake temperature: meriti temperaturo s termoelementom ♪
  24.      termofílen  -lna -o prid. (ȋ) biol. ki uspeva v toplem okolju, toploljuben: termofilna rastlina; termofilna žival ♪
  25.      têrmoplást  -a m (ȇ-ȃ) nav. mn., kem. umetna snov, ki s segrevanjem postane plastična, gnetljiva: obdelovati termoplaste ♪

   25.726 25.751 25.776 25.801 25.826 25.851 25.876 25.901 25.926 25.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA