Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (25.304-25.328)


  1.      širokokrájen  -jna -o prid. (ȃ) ki ima široke krajce, krajevce: širokokrajen klobuk ♪
  2.      širokokrájnik  -a m (ȃ) ekspr. klobuk s širokimi krajci, krajevci: potisnil si je širokokrajnik na oči ♪
  3.      širokolístnat  -a -o prid. (ȋ) širokolisten: širokolistnato drevo ♪
  4.      širokopasóven  -vna -o prid. (ọ̄) elektr. ki lahko sprejema, oddaja, ojačuje širok pas visokofrekvenčnih tokov: širokopasovni ojačevalnik; širokopasovna antena ♪
  5.      širokopotézen  -zna -o prid., širokopotéznejši (ẹ̑) ekspr. ki pri izvedbi česa zajema, upošteva veliko sestavin, kriterijev: napravili so širokopotezen načrt za obnovo mesta; stranka je nastopila s širokopoteznim programom / širokopotezen urednik; v svojih zamislih je bil vedno širokopotezen širokopotézno prisl.: širokopotezno so podpirali njihovo ravnanje; širokopotezno zasnovan roman ♪
  6.      širokosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapne ● ekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil ♪
  7.      širokovéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: širokovejnato drevo ♪
  8.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem ♪
  9.      škáfnica  -e ž (ȃ) etn. 1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico 2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev ♪
  10.      škandál  -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal ♪
  11.      škandalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spravljati v ogorčenje, zgražanje: te poneverbe so ljudi škandalizirale / nova pesniška zbirka škandalizira javnost škandalizírati se biti ogorčen, zgražati se: večina gledalcev se bo ob filmu škandalizirala / škandalizirati se nad čim, nad kom / časopisje se je škandaliziralo nad takim postopkom ♪
  12.      škànt  škánta m (ȁ á) star. violina: igrati na škant ● star. metati denar v škant plačevati godcem pri plesu; zastar. peti škant najvišji pevski glas ♪
  13.      škárjast  -a -o prid. (ȃ) po obliki podoben odprtim škarjam: škarjast rep lastovke / škarjasta oblika ◊ alp. škarjasto varovanje varovanje z vrvema levo in desno od vodečega plezalca; elektr. škarjasti odjemnik tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika; pantograf; med. škarjasta hoja hoja, pri kateri se postavlja noga pred drugo nogo tako, da jo križa; teh. škarjasti eskalator eskalator za prevoz navzgor in navzdol; škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig; vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja; škarjasto zobovje zobovje, pri katerem segajo zgornji sekalci čez spodnje ♪
  14.      škárje  -rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje // teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo / dobiti koga z nogami v škarje // navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša ● ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V ◊ agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo ♪
  15.      škárjice  -rjic ž mn. (ȃ) manjšalnica od škarje: odrezati s škarjicami / škarjice za nohte ● etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; žarg., šport. skakati škarjice skakati v višino tako, da se zamahne v zrak z eno nogo, ki se ji pridruži odrivna noga ♪
  16.      škàrp  škárpa m (ȁ á) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: vrzi že proč te škarpe; popravljati stare škarpe // čevelj sploh: ko pride domov, si takoj sezuje škarpe / mast za škarpe ♪
  17.      škárpa  -e ž (ȃ) zid med dvema višinama zemljišča za preprečevanje usipanja, drsenja zemlje: graditi, zidati škarpo; betonska, kamnita škarpa; obcestna, obrežna škarpa ♪
  18.      škàrt  tudi škárt škárta m (ȁ á; ȃ) nav. ed. 1. žarg. slabi, nekvalitetni izdelki, izmeček: prodajati škart po znižani ceni; odstotek škarta / ker je veliko pisal, je dosti škarta 2. star. naborniki, ki pri naboru niso potrjeni: na naboru je bilo malo škarta / dobri konji in škarti ● ekspr. večina škarta je že ob polletju zapustila šolo slabih učencev ◊ ptt (poštni) škart rabljene poštne tiskovine, tudi z nalepljenimi znamkami, ki jih pošta izloči iz arhiva in proda; neskl. pril.: škart blago ♪
  19.      škartíranje  -a s (ȋ) glagolnik od škartirati: škartiranje blaga / škartiranje pasjih mladičev ♪
  20.      škátla  -e ž (ȃ) 1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine // vsebina škatle: pojesti škatlo piškotov 2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli; škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija 3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša, stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od stanovanjskih škatel // vozilo, zlasti slabo: ladja je bila stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus ● nar. škatla past za polhe; žarg., arhit. škatla škatli podoben sestavljiv pohištveni element; žarg., obrt. škatla omarica za roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski, televizijski sprejemnik; žarg., les. okenska škatla okenski okvir ◊ etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo stranico; muz. škatla priprava s pokrovom in ročajem za prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje ♪
  21.      škiléti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati škilast: ker se mu je slabšal vid na levem očesu, je vse bolj škilel / ekspr. kar škilel je od jeze ♪
  22.      škíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila / škiliti z enim očesom na desnega soseda / postrani, od strani škiliti na koga // skrivoma, pritajeno gledati sploh: škiliti izza trepalnic; škiliti za kom skozi prste / škiliti skozi okno // tako gledati kaj z željo pridobiti si: ves čas škili na meso; poželjivo škiliti / začel je škiliti za dekleti 3. ekspr., s predlogom skrivaj si želeti, prizadevati a) pridobiti kaj, polastiti se česa: že dolgo škilijo na naš gozd / zmeraj škili, kako bi koga opeharil b) priti kam: sovražnik spet škili čez mejo; eni škilijo v zakon, drugi iz njega škilèč -éča -e: škileč človek; škileč na soseda, je s strahom odgovoril ♪
  23.      škíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od škiliti: kadar ni imel očal, je bilo njegovo škiljenje še opaznejše; pogost vzrok škiljenja je slabši vid enega očesa / zdravljenje škiljenja / škiljenje navznoter, navzven / oprezujoče škiljenje; škiljenje v sošolčev zvezek ♪
  24.      šklepèt  -éta m (ȅ ẹ́) šklepetanje: zaslišal se je šklepet okenskih šip / šklepet pisalnih strojev ♪
  25.      šklepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali b) zaradi drgetanja: zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: za hribom je šklepetala strojnica šklepetáje: vrata so se šklepetaje odprla šklepetajóč -a -e: šklepetajoč z zobmi, mu je odpirala; šklepetajoča okna ♪

   25.179 25.204 25.229 25.254 25.279 25.304 25.329 25.354 25.379 25.404  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA