Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (2.526-2.550) 
- povpraševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor povprašuje: odgovoriti na vprašanja povpraševalca / upoštevati potrebe povpraševalcev ♪
- povpraševánje -a s (ȃ) glagolnik od povpraševati: a) po dolgem povpraševanju sem izvedel, kje živi / njeno lahkomiselno povpraševanje ga je razjezilo b) povpraševanje po tem blagu je prenehalo, raste, upada; po teh izdelkih je veliko povpraševanje ♦ ekon. povpraševanje količina blaga, ki so jo kupci pripravljeni kupiti na določenem trgu pri določeni ceni; zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja ♪
- povpraševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vprašanjem, vprašanji a) poskušati izvedeti, ugotoviti: v vasi je nekdo povpraševal po tem človeku / ni ga povpraševal, kaj je doživel v mestu b) izražati zanimanje za koga: kadar sem jo srečal, je povpraševala po tebi 2. izražati pripravljenost kupiti kaj: ljudje zelo povprašujejo po pomarančah ♪
- povračeválen -lna -o prid. (ȃ) zastar. povračilen: povračevalni napad ♪
- povračeváti -újem nedov. (á ȗ) povračati: povračevati škodo / knjiž. povračevati dolgove plačevati / dobroto povračuje s hudim / nehote se mu povračuje misel na nekdanje dni ♪
- povrévati -am nedov. (ẹ́) večkrat vreti: kava ne sme povrevati ◊ biol., kem. spreminjati organske snovi z delovanjem encimov povrévati se in povrévati z vretjem se porabljati: voda se povreva ♪
- povrnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od povrniti: povrnitev stroškov, škode / vse bi storil za povrnitev zdravja / povrnitev k antiki ♪
- povzročeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj povzroča: povzročevalec nemira ♪
- povzročeválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od povzročevalec: klice so povzročevalke bolezni ♪
- povzročeváti -újem nedov. (á ȗ) star. povzročati: strup, ki povzročuje krče / ta otrok ji je povzročeval največ skrbi in težav povzročujóč -a -e: bolezen povzročujoče klice ♪
- povzročítev -tve ž (ȋ) glagolnik od povzročiti: povzročitev nesreče, poškodbe, smrti ♪
- pozakonítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pozakoniti: pozakonitev otroka ♪
- pozdévati se -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zdeti se: tako se je tudi njemu pozdevalo ♪
- pozlačeváti -újem nedov. (á ȗ) prekrivati s tanko plastjo zlata: zlatar pozlačuje verižico; pozlačevati kipe // ekspr. delati kaj po barvi podobno zlatu: sonce je pozlačevalo morsko gladino ♪
- pozlatítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pozlatiti: za pozlatitev kupole so porabili veliko zlata / sledovi nekdanje pozlatitve pozlate ♪
- pôznosrednjevéški -a -o prid. (ó-ẹ̑) nanašajoč se na pozni srednji vek: poznosrednjeveška stavba / proučevati poznosrednjeveško družbo ♪
- požarévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: luči požarevajo / na prstih ji požarevajo briljanti ♪
- poživítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poživiti: čutiti poživitev po pitju kave; sredstva za poživitev / poživitev prostora s slikami / gobe za poživitev jedilnika / poživitev dela v društvu ♪
- požlahtnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnitev rastlinske vrste / resnična požlahtnitev človeka ♪
- požlahtnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od požlahtnjevati: požlahtnjevanje sadnega drevja / požlahtnjevanje pesniškega jezika ♪
- požlahtnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtnjevati žito; požlahtnjevati s cepljenjem 2. knjiž. plemenititi: njena ljubezen ga požlahtnjuje / požlahtnjevati jezik ♪
- požléviti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. popiti, izpiti: brž je požlevil svojo merico vina ♪
- práplodítev -tve ž (ȃ-ȋ) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega; abiogeneza: zakonitosti praploditve ♪
- prasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prasiti se: prostor za prasitev ♪
- praševáti -újem nedov. (á ȗ) star. vpraševati, izpraševati: ko je to videla, je nehala praševati ♪
2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 
