Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (24.904-24.928)
- strôjnica in strójnica -e ž (ȏ; ọ̑) 1. avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih: obstreljevati, streljati s strojnico / ekspr. strojnica je vso noč drdrala, lajala ♦ voj. lahka, težka strojnica 2. prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji: dela v strojnici; ladijska strojnica; strojnica elektrarne ♪
- strôjničen in strójničen -čna -o prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na strojnica 1: strojnični naboj; strojnična cev / strojnični rafal; od daleč je bilo slišati strojnično streljanje ♦ voj. strojnični ogenj; strojnično gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake ♪
- strôjnik in strójnik -a m (ȏ; ọ̑) kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji: strojnik na ladji, žerjavu / gradbeni, kmetijski, rudarski strojnik / pog. sestanek strojnikov drugega letnika slušateljev fakultete za strojništvo ♦ navt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za oficirja stroja ali nosilec tega čina; strojnik dolge plovbe ♪
- strôjništvo in strójništvo -a s (ȏ; ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, vzdrževanjem strojev, strojnih naprav: dosežki v strojništvu / kmetijsko, rudarsko strojništvo // veda o tej dejavnosti: študirati strojništvo / fakulteta za strojništvo ♪
- stróka -e ž (ọ́) navadno s prilastkom posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga: te stroke so med seboj povezane; dobro obvlada stroko; že dolgo ne dela več v svoji stroki; čevljarska, grafična, kovaška stroka; ima diplomo frizerske stroke / po stroki je klasični filolog po izobrazbi / ekspr. v svoji stroki je pravi mojster v svojem poklicu ∙ pog. ta je od stroke jo obvlada, se spozna nanjo ♪
- strokóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec ◊ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki strokóvno 1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva 2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava ♪
- strokóvničar -ja m (ọ̑) do 1945 član strokovne organizacije, ki si prizadeva zlasti za izboljšanje delovnih in materialnih razmer delavcev ♪
- strokovnjákar -ja m (ȃ) slabš. kdor s svojim ravnanjem kaže navidezno, pretirano strokovnost: preveč je zaupal temu strokovnjakarju, zdaj je pa vse narobe ♪
- strokovnjákarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strokovnjakarje ali strokovnjakarstvo: strokovnjakarski odnos do dela / poročila so preveč strokovnjakarska in zato nerazumljiva ♪
- strokovnjáški -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr. tak kot pri strokovnjakih: s strokovnjaškim pogledom je ogledoval novi motor / povedal je nekaj strokovnjaških besed o umetnosti 2. knjiž. strokoven: strokovnjaški sestanek strokovnjáško prisl.: strokovnjaško ocenjevati; strokovnjaško opravljeno delo ♪
- strokóvnost -i ž (ọ̄) kar se pridobi z izobraževanjem navadno za določeno stroko: preverjati, zahtevati strokovnost za določen poklic; stopnja strokovnosti; prošnji je treba priložiti dokazila o strokovnosti / zagotoviti primerno strokovnost dela / zaradi njegove strokovnosti ga sodelavci zelo spoštujejo izobraženosti, razgledanosti ♪
- strosíti in strósiti -im dov., stróšen (ȋ ọ́) star. 1. stresti: strositi moko v vrečo / strositi hruške z drevesa 2. raztrositi: strositi gnoj po njivi ♪
- stróšek -ška m (ọ̑) nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč dinarjev; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane ♦ adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga;
splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; jur. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka // v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine ∙ ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun ♪
- stroškóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun ♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; jur. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov ♪
- stŕpati -am dov. (r̄) nav. ekspr. s silo, tlačenjem spraviti kam: strpati prtljago v kovček / vse učence so strpali v dva razreda; vsi so se strpali v en prostor ∙ ekspr. vse hoče strpati v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi ♪
- strugáča -e ž (á) star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla ♪
- strugálo -a s (á) 1. strgalo: s strugalom strgati rjo s pločevine 2. les. strugarsko dleto: s strugalom oblikovati mizno nogo ♪
- strúgati -am nedov. (ū) 1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket // z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev ♦ usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem strugajóč -a -e: ribe je čistil, strugajoč jih z nožem od repa proti glavi strúgan -a -o: strugane palice ♪
- strúglja -e ž (ȗ) star. strgalo: s strugljo ostrgati lubje z drevesa / sodarske struglje ♪
- strúja -e ž (ú) knjiž. 1. tok vode, zraka: sredi reke je struja najmočnejša; zavela je hladna struja / morska, rečna struja; zračna struja; pren. struja našega življenja 2. s prilastkom literarna, politična smer: v evropski miselnosti so se pojavile različne struje; konservativna struja / filozofska, literarna, politična struja ♪
- strújiti -im nedov. (ú ȗ) knjiž. teči, pretakati se: po dolini struji potok; proučevati, kako struji zrak v jami / po žilah struji kri ● knjiž. okrog njih je strujilo bujno življenje je bilo ♪
- struktúra -e ž (ȗ) 1. kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet; zgradba, sestava: struktura kamnine, lesa, vlakna / struktura organa, telesa / struktura tal / grudičasta, plastnata, zrnata struktura / urbanistična struktura mesta, pokrajine // kar je določeno z odnosi, razmerji med elementi, ki sestavljajo celoto: spremeniti strukturo družbe, gospodarstva, izvoza; struktura organizacije, podjetja, sistema / čustvena, duševna, idejna struktura koga; poklicna, starostna struktura prebivalstva 2. publ. celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: vse te naprave sestavljajo zapleteno strukturo, ki jo nadzoruje računalnik / zavest je psihična struktura / vodilne strukture vodilni ljudje, vodilne organizacije ◊ agr. struktura poljščin razmerje med površinami, zasejanimi z različnimi poljščinami;
ekon. struktura cene; struktura kapitala razmerje med osnovnim in obratnim ali med konstantnim in variabilnim kapitalom; elektr. podatkovna struktura; kem. struktura atomov, molekul, spojin; lingv. stavčna struktura; mat. matematične strukture množica, v kateri so definirane matematične relacije med njenimi elementi; meteor. struktura atmosfere razporeditev posameznih plasti zraka z različnimi lastnostmi; min. kristalna struktura; nitasta struktura rudnine; petr. struktura razmerje med velikostjo zrn v kamnini; porfirska struktura andezita ♪
- strukturálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strukturo: strukturalne razlike, zakonitosti; strukturalne reforme, spremembe / strukturalna analiza jezika, pripovedništva ♦ lingv. strukturalna lingvistika jezikoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem notranje zgradbe jezika glede na fonološki, slovnični in leksikalni sistem strukturálno prisl.: biti strukturalno odvisen ♪
- struktúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na strukturo: strukturni elementi; strukturne značilnosti / strukturna kriza; strukturne spremembe na vasi / strukturna analiza, razlaga pesmi ◊ biol., kem. strukturne beljakovine beljakovine, ki dajejo celici značilno obliko in strukturo; kem. strukturna formula formula, ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli; psih. strukturna psihologija psihološka smer, po kateri je zavest struktura, sestavljena iz psihičnih elementov; soc. strukturne kategorije prebivalstva kategorije prebivalstva glede na določene lastnosti, spol, starost, poklic, izobrazbo; zool. strukturne barve perja kovinske barve perja, nastale zaradi odboja svetlobe struktúrno prisl.: strukturno razlagati pojave ♪
- strukturíranje -a s (ȋ) glagolnik od strukturirati: strukturiranje ploskev / strukturiranje družbe ♪
24.779 24.804 24.829 24.854 24.879 24.904 24.929 24.954 24.979 25.004