Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.476-2.500)


  1.      poševnoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima poševne oči: poševnook novorojenček / poševnooki obrazi Tibetancev ♪
  2.      pošévnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost poševnega: poševnost pobočja, stene ♪
  3.      pošiljátev  -tve ž (ȃ) glagolnik od pošiljati ali poslati: pošiljatev pritožb; rok pošiljatve // redko pošiljka: pošiljatev tehta deset gramov ♪
  4.      poštèv  m neskl. (ȅ) v prislovni rabi, v zvezah: jemati, vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati ♪
  5.      poštévanje  -a s (ẹ́) zastar. upoštevanje: poštevanje razmer ♪
  6.      poštévanka  -e ž (ẹ́) sistem produktov po dveh celih števil od 1 do 10: poštevanke še ne zna; učiti otroke poštevanko; podatke je povedal kot poštevanko / poštevanka števila 3; poštevanka do deset ∙ ekspr. ta stvar sodi v poštevanko knjižničarstva v začetno, osnovno znanje ♦ mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20 ♪
  7.      poštévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. upoštevati: te okoliščine je treba poštevati ● zastar. poštevati število s tri množiti ♪
  8.      pošumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pošumevati: pošumevanje listja, vej v vetru; pošumevanje valov ♪
  9.      pošumévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šumeti: drevje, suho listje pošumeva v vetru; morje pošumeva; brezoseb. v sencih mu je pošumevalo / miši pošumevajo po listju šumeč se premikajo pošumeváje: odšla je, pošumevaje s krilom pošumevajóč -a -e: pošumevajoč teči; pošumevajoče smreke ♪
  10.      pošuštévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šušteti: breze pošuštevajo; listje pošušteva v vetru / sedel je za pisalno mizo in pošušteval s papirjem ♪
  11.      potajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od potajevati se: potajevanje ji ni bilo potrebno ♪
  12.      potajeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) knjiž. prikrivati se, skrivati se: težko se je potajevala pred radovednimi ljudmi ♪
  13.      potegnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potegniti: potegnitev vrvi / potegnitev črte ♪
  14.      potemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo potemneva ∙ sonce vzhaja in zarja potemneva postaja manj vidna ♪
  15.      potemnítev  -tve [tǝm] ž (ȋ) glagolnik od potemneti ali potemniti: živali se ob nenadni potemnitvi zaradi mrka vznemirijo; potemnitev lune / potemnitev obrvi ♪
  16.      potešítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potešiti: potešitev radovednosti / nikjer ni mogel najti potešitve ♪
  17.      potíčevje  -a s (í) nar. nadev (za potico): namazati testo s potičevjem ♪
  18.      potlačítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potlačiti: potlačitev spominov / potlačitev v podzavest / potlačitev revolucije ♪
  19.      potonévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. toniti: čolniček potoneva / pesem potoneva v daljavi ♪
  20.      potopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potopiti: potopitev telesa v tekočino / potopitev sovražne ladje ♪
  21.      potrdítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potrditi: potrditev prejšnje izjave / potrditev s prisego / potrditev zdravstvene knjižice / predložiti kaj v potrditev / potrditev načrtov / potrditev naročil / doživel je svojo umetniško potrditev ♪
  22.      potrjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od potrjevati: potrjevanje izjave / predlaganje in potrjevanje kandidatur; potrjevanje programov, statutov / potrjevanje moralnih in etičnih vrednot; potrjevanje lastnega življenja ♪
  23.      potrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z besedo, kretnjo izražati, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: s tem potrjuje njegove besede / potrjevati kaj s prisego / zastar. potrjuje njegovim besedam pritrjuje 2. s podpisom, pečatom delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrjevati dokumente / potrjevati zaključne račune // delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrjevati že prej sprejete sklepe; formalno potrjevati 3. s podpisom, pečatom izražati, da je kaj sprejeto: potrjevati pošiljke / dov. podpisani potrjujem, da sem pismo prejel 4. kazati pravilnost, točnost česa: odkritja potrjujejo domneve; to naše ugotovitve le potrjuje / današnji knjižni jezik teh besed ne potrjuje nima // navadno v zvezi z v delati, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrjevati koga v domnevi, sumu / to ga potrjuje v prepričanju, da je ravnal prav / zastar. ni mogel molče potrjevati njegovega življenja odobravati 5. publ. kazati upravičenost obstoja: s pisanjem v maternem jeziku potrjuje sebe in svoj narod; ob vsaki novi nalogi se organizacija znova potrjuje ● redko vsaka zmaga ga potrjuje v dobrem in odvrača od slabega utrjuje; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja ♪
  24.      potrojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potrojiti: potrojitev cen / potrojitev straž ♪
  25.      potujčeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) nav. ekspr. kdor potujčuje: zavojevalci in potujčevalci ♪

   2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA