Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (24.001-24.025)


  1.      sódra  -e ž (ọ̄) padavine v obliki drobnejših ledenih zrn: padala je, usula se je, pog. šla je sodra; pomladanska ploha s sodro / pri označevanju časovnosti v sodri in dežju so prišli na cilj ♪
  2.      sódrga  -e ž (ọ̄) 1. slabš. ničvredni, malovredni ljudje: sodrga ga je napadla in oropala; v lokalu so se zbirali postopači, kvartači in druga sodrga; zlagana malomeščanska sodrga; zločinska sodrga / kot psovka pustite nas mimo, sodrga // v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: sodrga zahteva enakopravnost; hotel je pridobiti sodrgo; lačna sodrga 2. zastar. navlaka, šara: hudourniki so v dolino nanesli razno sodrgo / pobrati sodrgo po kotih 3. nar. sodra: burja je nesla sodrgo v okna ♪
  3.      sòdržavlján  in sòdržavljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á) kdor je v razmerju do drugega državljan iste države: srečati sodržavljane v tujini // kdor je skupaj s kom pripadnik iste družbenopolitične skupnosti: preprečiti izkoriščanje revnejših sodržavljanov ♪
  4.      sódstvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu // s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo 2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče 3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo ◊ jur. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen ♪
  5.      sofisteríja  -e ž (ȋ) knjiž. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev; sofistika: tako govorjenje je sofisterija ♪
  6.      sofístika  -e ž (í) 1. starogrška filozofska smer, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: nekatere ideje je ta filozof prevzel iz sofistike; doba sofistike 2. slabš. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev: nobena sofistika ne more ovreči tega dejstva / v njihovem govorjenju je veliko sofistike ♪
  7.      sofízem  -zma m (ȋ) slabš. navidezna resnica, namerno zavajajoča trditev: taka argumentacija je sofizem; dokazovati kaj s sofizmi; ceneni sofizmi ♦ filoz. navidezna, na nepravilnem sklepanju, dokazovanju temelječa sodba ♪
  8.      sofóra  -e ž (ọ̑) vrtn. parkovno drevo s široko okroglasto krošnjo in rumenkasto belimi cveti v latih, Sophora japonica: sofora v parku medi / japonska sofora ♪
  9.      soglásen  -sna -o prid. (á ā) 1. navadno v povedni rabi ki ima enako mnenje o čem, stališče do česa: udeleženci konference so bili soglasni glede glavnih vprašanj; bili so soglasni, da ta določila posegajo v pristojnost drugih organov // ki meni, da je kaj pravilno, ustrezno: niso bili soglasni z njegovim pravopisnim načrtom 2. ki vsebuje, izraža isto mnenje, odločitev vseh: soglasna izvolitev / soglasen sklep 3. knjiž. skladen, ubran: k čevljem sodi še klobuk soglasne barve / vsaka slika je sama zase soglasna enota soglásno prisl.: soglasno so ga izbrali za delegata; soglasno so sklenili, da se delo uprizori; soglasno sprejet predlog; ali sprejmete mojo ponudbo? Soglasno sprejeto ♪
  10.      soglásje  -a s (ȃ) 1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju 2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca // mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu // dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja 3. knjiž. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / redko glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo ● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih ♪
  11.      soglášanje  -a s (á) glagolnik od soglašati: soglašanje sodelavcev z njegovim prizadevanjem ga je spodbujalo; glasno soglašanje / zastar. za tak ukrep je potrebno soglašanje narodnega predstavništva soglasje ♪
  12.      soglášati  -am nedov. (á) 1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: v tej stvari vsi soglašajo; soglašala sta, da je ta kraj najlepši; glede tega je popolnoma soglašal z njimi / ocenjevalci soglašajo, da je predstava dobra 2. izražati, imeti pozitivno mnenje glede uresničitve česa: člani komisije so soglašali z njegovo izvolitvijo; soglašali so, da lahko takoj odide // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: soglašati z idejo knjige; soglašati z mnenjem, predlogom koga / soglašati z vsebino zapisnika; zastar. soglašal se je z njihovo namero / dov. kaj misliš ti? Soglašam 3. knjiž. skladati se, ujemati se: torbica in čevlji soglašajo z obleko / to ne soglaša z vašimi idejami / v zakonu sta lepo soglašala živela v medsebojnem razumevanju, prijateljstvu ♪
  13.      sogórnik  -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu uživalec gorskega vinograda: določiti sogornikom čas trgatve; sogorniki in mejaši ♪
  14.      sògovôrec  in sògovórec -rca m (ȍ-ó; ȍ-ọ̑) redko sogovornik: upoštevati različna mnenja sogovorcev ♪
  15.      sògradítelj  -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom graditelj česa: iskal je sograditelja za počitniško hišico / ekspr. sograditelj evropske kulture ♪
  16.      sòigrálec  -lca [u̯c] m (ȍ-ȃ) igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: imeti znane igralce za soigralce v filmu; določiti nalogo soigralcev med monologom glavnega junaka / razpostaviti soigralce pri metanju žoge v koš / goljufati soigralce pri kartanju / knjiž. otrok se mora navaditi na soigralce pri igri na tovariše ♪
  17.      sòizdajátelj  -a m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom izdajatelj česa: soizdajatelj revije ♪
  18.      sòj 1 sôja m (ȍ ó) knjiž. rahla, medla svetloba: na steni je migotal soj zibajoče se svetilke; pisati pri soju sveče; iskati ključ v soju vžigalice; rdečkast soj ognja // sijanje, žarenje: lunin soj; soj sonca / soji požara odsevi / ekspr. sonce je žarelo v krvavem soju ● knjiž. soj v njenih očeh je zbledel njene oči niso več izražale veselja, pričakovanja; knjiž. oči se mu bleščijo v mrkem soju mrko gleda ♪
  19.      sòj 2 sôja m (ȍ ó) biol. skupina mikroorganizmov iste vrste s posebnimi lastnostmi; sev: soj bakterij ♪
  20.      sók  -a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese // brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka 3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok ● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive ◊ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč ♪
  21.      sòkandidát  -a m (ȍ-ȃ) kdor je s kom kandidat za isto stvar: predlagati sokandidata; zahteva po sokandidatu ♪
  22.      sòkáznjenec  -nca m (ȍ-ȃ) kaznjenec v razmerju do drugega kaznjenca: od sokaznjencev je dobil pripomočke za beg iz zapora ♪
  23.      sôkol  -ôla m (ó ó) 1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi ♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus 2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj 3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih ♪
  24.      sokolíca  -e ž (í) 1. samica sokola: sokolica je zapustila gnezdo 2. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: kroji sokolic ♪
  25.      sokôlstvo  -a s (ō) nekdaj gibanje ali delovanje sokolov, telovadcev: sokolstvo in orlovstvo / priti iz vrst sokolstva sokolov ♪

   23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA