Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (23.951-23.975)


  1.      sóbolj  in sobólj -a m (ọ̄; ọ̑) kuna, ki živi zlasti v Sibiriji in daje dragoceno krzno: loviti sobolje; krzno sobolja / sibirski sobolj // pog. sobolje krzno, soboljevina: ovratnik iz sobolja ♪
  2.      soboljína  -e ž (í) redko soboljevina: čepica iz soboljine ♪
  3.      sòbórka  -e ž (ȍ-ọ̑) ženska oblika od soborec: med okupacijo je bila soborka svojega moža; odnos borcev do sobork ♪
  4.      sobóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na soboto: to se je zgodilo nekega sobotnega popoldneva / sobotni izlet; sobotno pospravljanje / v mestu se je čutilo sobotno razpoloženje / sobotni dan ∙ ekspr. bil je že ves soboten dobro razpoložen, brezskrben, ker naslednji dan ne bo treba delati ♦ zal. sobotna priloga časopisa ♪
  5.      sobótnik  -a m (ọ̑) 1. rel. pripadnik krščanske verske sekte, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki 2. v Sovjetski zvezi prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v prostem času: organizirati, uvesti sobotnik / komunistični sobotniki ♪
  6.      sociála  -e ž (ȃ) publ. 1. socialna dejavnost: za kulturo in socialo je občina namenila petnajst milijonov // ustanova, organ za tako dejavnost: dejal je, da tovarne niso sociala / za osamljene stare ljudi skrbi sociala socialno skrbstvo 2. socialna pomoč: tudi štipendiranje je sociala; socialnega varstva ne smemo omejiti na golo socialo // socialno zavarovanje, socialna varnost: omejiti načelo sociale na primeren življenjski standard, na zaposlitev, bolezensko in starostno zavarovanje ♪
  7.      sociálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na družbo, družben: proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica // ki živi v kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje / čebele in druge socialne žuželke 2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi, družben: socialni izvor, sestav študentov / socialni propad, vzpon koga / brezposelnost in drugi socialni problemi / socialna nasprotja se manjšajo 3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer: dobivati socialno pomoč / socialni podpiranci / obiskala ga je socialna delavka delavka, ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo; pog. biti v službi na socialnem skrbstvu na skupnosti socialnega skrbstva; socialno varstvo; socialno zavarovanje zavarovanje, ki zagotavlja zaposlenim in članom njihove družine določene pravice v primeru bolezni, nosečnosti, poroda, delovne nezmožnosti, starosti, smrti; pog. delati na socialnem zavarovanju na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja 4. ki upošteva koristi drugih, skupnosti: ta človek je zelo socialen; socialni in nesocialni ljudje / imeti socialne nazore; pomagati človeku je socialno dejanje ● tako ravnanje se je upiralo njegovemu socialnemu čutu čutu za upoštevanje koristi drugih, skupnosti; socialni ljudje ljudje, ki se prilagajajo splošno veljavnim družbenim normam; publ. voliti kandidata socialne demokracije socialnodemokratske stranke; socialna ogroženost ogroženost zaradi slabih gmotnih, življenjskih razmer ◊ lit. socialni realizem realistična književnost, ki obravnava zlasti socialno problematiko; socialna drama, poezija; med. socialne bolezni bolezni, ki jih povzročajo zlasti neugodne gmotne razmere; polit. socialna demokracija v nekaterih državah politična organizacija delavskega razreda, ki se zavzema za izboljšanje kapitalistične družbe s postopnimi reformami; psih. socialna psihologija psihologija, ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi; socialna zrelost zrelost posameznika ali socialne skupine glede na njeno vključenost v družbo, odgovornost do družbe sociálno prisl.: socialno ogrožen človek; biti socialno zavarovan sociálni -a -o sam., pog.: vsak teden ga obišče socialna socialna delavka; delati na socialni, na socialnem na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ♪
  8.      socialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na socialiste ali socializem: a) širiti socialistične ideje; socialistična načela / socialistični humanizem; socialistični družbeni odnosi; socialistična morala / socialistična revolucija / socialistični družbeni red / samoupravna socialistična družba; socialistične države / socialistični internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih; socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom; red junaka socialističnega dela visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredne uspehe pri graditvi samoupravne socialistične družbe ter pri gospodarskem, znanstvenem in kulturnem razvoju države / Socialistična federativna republika Jugoslavija; Socialistična zveza delovnega ljudstva ♦ polit. socialistična demokracija demokracija, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov; soc. socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina; um. socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti b) zahodnoevropske socialistične stranke / socialistična vlada socialístično prisl.: biti socialistično usmerjen ♪
  9.      socializácija  -e ž (á) glagolnik od socializirati: socializacija otrok; potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva ♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju ♪
  10.      socialízem  -zma m (ȋ) 1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: socializem nastaja, se razvija; jugoslovanski, sovjetski socializem; socializem in komunizem / samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države / živeti v socializmu 2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: pristaši socializma; razširjanje socializma ◊ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels ♪
  11.      socializírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi: v prvem obdobju socializira otroka zlasti družina; človek se socializira tudi z jezikom // oblikovati, usklajevati s socialnimi normami, običaji: socializirati spolni nagon, medčloveške odnose 2. publ. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno: socializirati ljudstvo; država se industrializira in socializira / z ustanavljanjem kmetijskih zadrug socializirati vas 3. publ. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova: socializirati vzgojo otrok; mnoge funkcije družine so se že socializirale 4. knjiž. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati: socializirati podjetja, zemljišča / socializirati kmetijstvo ● publ. socializirati umetnost dajati ji socialni, družbeni pomen, razsežnost socializíran -a -o: desetletni otroci so že precej socializirani; socializirana nagnjenja ♪
  12.      sociálpatriót  -a m (ȃ-ọ̑) med prvo svetovno vojno socialist, ki odobrava, podpira imperialistična vojaška prizadevanja svoje države: socialpatrioti so glasovali za vojne kredite ♪
  13.      sóciolingvístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na sociolingvistiko: pri raziskovanju besedišča upoštevati sociolingvistične vidike / sociolingvistična študija ♪
  14.      sociológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za sociologijo, družboslovec: sociologi raziskujejo ta pojav; posvetovanje sociologov / industrijski sociolog / diplomirani sociolog / pog. sestanek sociologov prvega letnika slušateljev sociologije ♪
  15.      sociologíja  -e ž (ȋ) znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja, družboslovje: ta problem spada v sociologijo; metode, predmet sociologije; inštitut za sociologijo / marksistična, meščanska sociologija / predavati sociologijo; izpit iz sociologije / industrijska sociologija ki proučuje sociološko problematiko v industriji; obča sociologija; pedagoška sociologija ki proučuje uporabo socioloških izsledkov pri vzgoji in izobraževanju; sociologija dela, družine, religije ♪
  16.      sociologízem  -zma m (ȋ) filoz. proučevanje in razlaganje pojavov kulturnega, duhovnega področja z metodami in zakonitostmi sociologije: sociologizem v literarni kritiki; psihologizem in sociologizem / zaiti v sociologizem ♪
  17.      sociologizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vnašati v kaj sociološke elemente, navadno v preveliki meri: sociologizirati literarno kritiko ♪
  18.      sociolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družbo, družben: odkrivati sociološke zakonitosti razvoja / psihološki in sociološki vidiki izobraževanja // nanašajoč se na sociologe ali sociologijo, družbosloven: sociološke metode / sociološka revija; sociološko društvo sociolóško prisl.: analizirati pojav sociološko; sociološko usmerjen literarni kritik ♪
  19.      sòcrealízem  -zma m (ȍ-ȋ) publ. socialistični realizem: sovjetski socrealizem / idejne in vzgojne zahteve socrealizma ♪
  20.      sòčêlen  -lna -o prid. (ȍ-ȇ) teh., navadno v zvezi sočelni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega ♪
  21.      sóčen  -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi ♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat 2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave 3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki ● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; redko drevje je že sočno muževno sóčno prisl.: sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava ♪
  22.      sóčiti  -im tudi sočíti -ím nedov. (ọ́ ọ̑; ȋ í) s segrevanjem pridobivati sok iz sadja, zelenjave: sočiti borovnice, grozdje sóčiti se, tudi sočíti se redko biti muževen: drevje se soči ♪
  23.      sóčnost  -i ž (ọ́) značilnost sočnega: sočnost sadja / redko sočnost debel muževnost / ekspr. sočnost jezika / ekspr. sočnosti izvirnika so se v prevodu marsikje izgubile ♪
  24.      sòčustvováti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) knjiž. skupaj s kom čustvovati: sočustvovati z navdušeno množico / sočustvovala je z vsem, kar mu je napolnjevalo srce ♪
  25.      sočustvováti  -újem nedov. (á ȗ) čutiti, izražati sočutje: sočustvovati z ljudmi v taborišču / sočustvovati s tujo bolečino / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki so ob smrti naše mame sočustvovali z nami sočustvujóč -a -e: sočustvujoči reševalci ponesrečencev ♪

   23.826 23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA