Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eV (2.379-2.403) 
- ponevérjanje -a s (ẹ́) glagolnik od poneverjati: kaznovati koga zaradi poneverjanja ♪
- ponevérjati -am nedov. (ẹ́) okoriščati se s prisvajanjem v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: trdil je, da ni poneverjal ♪
- ponevérjenje -a s (ẹ̑) poneverba: osumili so ga poneverjenja denarja ♪
- poneverjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj poneveri: ugotovili so, da je poneverjevalec ♪
- ponevíhten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čas po nevihti: ponevihtni zrak; na vrh Triglava so prišli v hladnem ponevihtnem jutru ♪
- poniževálen -lna -o prid. (ȃ) ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen ♪
- poniževálnost -i ž (ȃ) značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij ♪
- poniževánje -a s (ȃ) glagolnik od poniževati: obsojati zapostavljanje in poniževanje žensk / izmišljal si je nova poniževanja za jetnike ♪
- poniževáti -újem nedov. (á ȗ) s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je poniževala; poniževali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen; ni se ti treba poniževati / njegovo ravnanje jo ponižuje ponižujóč -a -e: ponižujoči ukazi; ljubosumnost je ponižujoče čustvo; opravljati ponižujoča dela; prisl.: ponižujoče ravnati s kom poniževán -a -o: narod, ki je bil poniževan in tlačen, se je uprl ♪
- ponočevánje -a s (ȃ) glagolnik od ponočevati: popivanje in ponočevanje / tudi ponočevanje ob televizorju ni preveč priporočljivo ♪
- ponočeváti -újem nedov. (á ȗ) preživljati noč v zabavi, navadno v kakem javnem lokalu: mož ponočuje in se zjutraj pijan vrača domov; skoraj vsak večer ponočuje s prijatelji // ekspr. biti, ostajati buden dolgo ponoči: vsak dan ponočuje in bere, zjutraj pa ne more vstati ♪
- ponorčeváti se -újem se dov. (á ȗ) navadno v zvezi z iz navadno z besedami izraziti neresen, nespoštljiv odnos do koga: ne zameri, da sem se malo ponorčeval; rad se ponorčuje iz sebe; hotel se je ponorčevati iz sosedov, star. s sosedi; pren. usoda se je ponorčevala z njim ♪
- ponovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ponoviti: ponovitev poskusa, vprašanja; znak za ponovitev; izraziti zahtevo po ponovitvi / premiera in prva ponovitev repriza / ponovitev poštevanke, obravnavane učne snovi ♦ alp. opraviti ponovitev smeri; lit. ponovitev večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; iteracija ♪
- pooblačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pooblačiti se: pooblačitev neba na zahodu / vremenoslovci napovedujejo pooblačitve ♪
- pooblastítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pooblastiti: za pooblastitev ni zadržkov; postopek pooblastitve / redko dobiti pooblastitev od koga pooblastilo ♪
- poodmévati -am nedov. (ẹ́) v presledkih odmevati: v veži je nalahko poodmeval ropot vrat ♪
- pooglenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poogleneti: pooglenitev lesa; proces pooglenitve ♪
- poosebítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poosebiti: poosebitev smrti / ona je poosebitev ženskega ideala / kralj je veljal za poosebitev božanstva na zemlji ♦ lit. poosebitev in druge metafore ♪
- poostrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poostriti: poostritev predpisov / poostritev boja / poostritev ekonomskega vprašanja ♪
- popestrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od popestriti: popestritev programa / tovarna je poskrbela za popestritev izbire izdelkov / z izborom pravih sadik skrbijo za popestritev parkov in vrtov ♪
- popévanje -a s (ẹ́) glagolnik od popevati: od nekod je prihajalo žalostno popevanje / glasno, dekliško, pijansko popevanje ♪
- popévanka -e ž (ẹ́) zastar. pesem, popevka: peti narodne, pastirske popevanke ♪
- popévati -am nedov. (ẹ́) v presledkih, navadno ne glasno peti: sprehaja se po vrtu in veselo popeva; požvižgavati in popevati; tiho si popevati // star. peti sploh: popevati kolednice / to pesem so popevali pred dvajsetimi leti / ptiči so glasno popevali ♪
- popévčica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od popevka: prepevati popevčice; okrogla, sentimentalna popevčica ♪
- popévka -e ž (ẹ̑) 1. vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom: peti, poslušati popevke; domača, poulična popevka; to je avtor najpopularnejše popevke; festival popevk 2. nav. ekspr. umetniško nezahtevna pesem: poleg drugih pesmi je napisal tudi veliko popevk / peti popevke; pesem je vesela dijaška popevka ♪
2.254 2.279 2.304 2.329 2.354 2.379 2.404 2.429 2.454 2.479