Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eV (2.354-2.378)



  1.      pomnožítev  -tve ž () glagolnik od pomnožiti: pomnožitev prebivalstva je bila zelo opazna / pomnožitev kapitala, premoženja
  2.      pomodrítev  -tve ž () glagolnik od pomodreti ali pomodriti: znak zastrupitve s plinom je pomodritev kože
  3.      pomoževáti  -újem dov.) ekspr. krajši čas moško se pogovarjati: rad pomožuje o politiki; pomoževati s sosedi
  4.      pomračítev  -tve ž () glagolnik od pomračiti: opazil je pomračitev njenega obraza / pomračitev resnice / pomračitev sonca
  5.      ponaredítev  -tve ž () glagolnik od ponarediti: bil je obsojen zaradi ponareditve podpisa
  6.      ponarejeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina
  7.      ponarejeválnica  -e ž () prostor, v katerem se kaj ponareja: ponarejevalnica denarja / ponarejevalnica kipov, slik
  8.      ponarejeválski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti
  9.      ponarodévati  -am nedov. (ẹ́) navadno v zvezi s pesem postajati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem že ponarodeva
  10.      ponašítev  -tve ž () glagolnik od ponašiti: ponašitev tujega imena / ponašitev igre je dramatiku zelo uspela / ponašitev Molièrovih komedij
  11.      ponazorítev  -tve ž () 1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: kartografska ponazoritev zemeljske površine; poročilu je dodana tudi grafična ponazoritev rasti proizvodnje 2. glagolnik od ponazoriti: ponazoritev besedila s slikami / v ponazoritev, za ponazoritev navajam nekaj številk
  12.      ponemčeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor ponemčuje: ponemčevalci koroških Slovencev
  13.      ponemčeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ponemčevanje: ponemčevalne metode / ponemčevalna organizacija
  14.      ponemčeválnica  -e ž () ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje ponemčevanje: osnovne šole so bile prave ponemčevalnice
  15.      ponemčevánje  -a s () glagolnik od ponemčevati: odpor proti naraščajočemu ponemčevanju
  16.      ponemčeváti  -újem nedov.) delati kaj nemško: ponemčevati obmejne prebivalce / ponemčevati slovenske vasi
  17.      ponesréčenčev  -a -o (ẹ̑) pridevnik od ponesrečenec: ponesrečenčeva obleka; ponesrečenčevo stanje
  18.      poneumljeválen  -lna -o prid. () nav. ekspr. ki poneumlja: taka literatura lahko postane poneumljevalno sredstvo za mladino
  19.      poneumnjeválen  -lna -o prid. () nav. ekspr. ki poneumnjuje: poneumnjevalne knjige, metode
  20.      poneumnjevánje  -a s () glagolnik od poneumnjevati: sistematično poneumnjevanje množic; to je sredstvo za poneumnjevanje človeka
  21.      poneumnjeváti  -újem nedov.) nav. ekspr. povzročati, da postane kdo neumen, omejen: nekatere revije človeka poneumnjujejo
  22.      pônev  tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó) 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico ◊ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje
  23.      ponevédoma  prisl. (ẹ̄) star. 1. ne da bi se zavedal, nevede: ponevedoma je zaprla otroka v sobo; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / v obravnavi se je ponevedoma zabrisalo bistvo vprašanja neopazno 2. ne namenoma, nehote: ponevedoma povzročiti nesrečo; nisem se zadel nalašč, ampak ponevedoma / ponevedoma sta naletela drug na drugega po naključju
  24.      ponevérba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od poneveriti: poneverba denarja / dokazali so mu več poneverb; hotel je prikriti poneverbo / večmilijonske poneverbe
  25.      ponevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) okoristiti se s prisvojitvijo v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: poneveril je premoženje svojega varovanca; zaprli so ga, ker je poneveril veliko vsoto

   2.229 2.254 2.279 2.304 2.329 2.354 2.379 2.404 2.429 2.454  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA